Jedro

Določbe 5. odstavka 132. člena ZZZDR o novi določitvi preživnine zaradi spremenjenih okoliščin ni mogoče uporabiti zgolj ob upoštevanju sprememb na eni strani in iztrgano iz sklopa okoliščin, ki sicer opredeljujejo višino preživnine.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na znižanje preživnine za obdobje od 15.4.1991 dalje tako, da bi od 1.5.1992 dalje preživnina za mladoletnega toženca znašala namesto zneska 5.027,00 SIT le 2.696,00 SIT. Tožnikovo pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, naj ji revizijsko sodišče ugodi in sodbo sodišča druge stopnje tako spremeni, da bo tožbenemu zahtevku ugodeno, ali pa naj razveljavi sodbi nižjih sodišč in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Vztraja pri tem, da so se razmere, ki so pogojevale odločitev o višini preživnine, na njegovi strani bistveno spremenile na slabše. Odpoved obrtne dejavnosti tožnika je napak interpretirana. K njej je bil primoran, ker ni imel več posla. Če je pritožbeno sodišče ugotovilo, da tožnik obrti ni odjavil iz nagajivosti, bi moralo zato razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje. Ker tega ni storilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 354. členu ZPP. Ugotovitve o tem, da v današnjem času za delo sposoben moški takoj dobi službo, so v nasprotju z dejanskimi razmerami v državi. Breme preživljanja mladoletnega toženca je torej med tožnikom in toženčevo materjo nepravično porazdeljeno.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odst. 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

V razlogih izpodbijane sodbe je sodišče druge stopnje presodilo pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odst. 375. člena ZPP). Pri tem se je opredelilo do (v pritožbi grajane) prvostopne ugotovitve o tem, da je tožnik "zavestno opustil obrt". Štelo je, da se tako stališče nanaša na začasno odjavo obrti in ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka (očitno po določbi 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP). Ob takšnem sklepanju seveda ni našlo podlage za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje (po 1. odst. 369. člena ZPP). Revizijski očitek izpodbijani sodbi v tej smeri torej nima utemeljitve.

Dejanska podlaga je v obravnavanem primeru sicer po eni strani narekovala nižjima sodiščema ugotovitev, da razen nadomestila za brezposelnost tožnik nima drugih rednih prejemkov, po drugi strani pa tudi sklepanje o njegovih drugih dejanskih in potencialnih dohodkovnih virih, kar ne omogoča zniževanja že tako nizke preživnine, ki jo mora plačevati za mladoletnega toženca. Pri tem se revizijsko sodišče strinja z relativizacijo pravnega standarda spremenjenih razmer (kar sicer omogoča znižanje preživnine po 5. odstavku 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih), kakor je bil opredeljen v sodbi sodišča prve stopnje in z izpodbijano sodbo povzet, da namreč spremenjene razmere na strani tožnika niso nastopile do take mere, da bi bilo treba preživninski prispevek znižati. Okoliščine, ki tožniku omogočajo pridobitev dohodka mimo rednih virov, so namreč zanesljivo ugotovljene. Na njih temelječe dejanske ugotovitve so sodišču druge stopnje lahko narekovale pravno razlago, po kateri so tožnikove premoženjske razmere še vedno takšne, da ni pogojev za zniževanje preživnine.

Končno pa določbe 5. odstavka 132. člena ZZZDR o novi določitvi preživnine zaradi spremenjenih okoliščin ni mogoče uporabiti zgolj ob upoštevanju sprememb na eni strani in izstrgano iz sklopa okoliščin, ki sicer opredeljujejo višino preživnine. V tej smeri sta nižji sodišči utemeljeno opravili primerjavo s trenutnimi preživninskimi potrebami otroka in zmožnostmi njegove matere. Spremenjene okoliščine na tožnikovi strani so torej relativizirane do take mere, da ne pogojujejo revizije višine doslej določene preživnine.

Ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (eventualna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP), jo je bilo treba zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).