Jedro

Predlog po 210. členu ZIZ je mogoče vložiti v izvršilnem postopku, v katerem je predmet prodaje nepremičnina (stanovanjska hiša ali stanovanje), in ne v izvršilnem postopku, v katerem gre za izpraznitev nepremičnine (stanovanjske hiše ali stanovanja).

Pravno varovana škoda mora nastati posebej oziroma se mora odraziti v drugih okoliščinah ali dobrinah ter mora tako presegati tisto škodo, ki je zajeta v realizaciji izvršbe.

Dokazni predlog, da se bo nek dokaz izvedel »po potrebi«, pomeni pavšalno predlagan dokaz. Dolžnika sta tista, ki morata oceniti, ali je nek dokaz za dokazovanje njunih (ugovornih) trditev potreben ali ne, kar pomeni, da je potrebnost določenega dokaza odvisna izključno od njune potrebe ali naj se ta dokaz izvede ali ne – vse to izhaja že iz povezanosti trditvenega in dokaznega bremena.

Upnik je bil s strani sodišča prve stopnje izredno pozvan, da na predlog dolžnikov po 210. členu ZIZ in na njun predlog za odlog izvršbe odgovori. Zato je očitno, da očitno sodišče prve stopnje ni že a priori štelo, da sta predloga neutemeljena, sicer bi ju brez pozivanja upnika na odgovor zavrnilo. Če je sodišče prve stopnje po prejemu upnikovega odgovora spoznalo, da sta oba predloga neutemeljena, je neustrezno sklicevanje, da upnikovo nestrinjanje s predlogi v ničemer ni pripomoglo k odločitvi. Lahko da res ni pripomoglo, a v trenutku, ko je upnik prejel poziv sodišča, naj odgovori na oba predloga, le ni mogel vedeti, kako sodišče razume predloga. Glede na to je upnik ravnal razumno in na predloga odgovoril, s tem pa so stroški vloge že samo zaradi poziva na odgovor postali za izvršbo potrebni.

Izrek

I. Pritožba dolžnikov se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi v I. točki in v delu II. točke, kolikor se nanaša na stroške dolžnikov.

II. Pritožbi upnika se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki spremeni tako, da sta dolžnika dolžna v 8 dneh povrniti upniku 503,98 EUR, če zamudita s plačilom, od devetega dne dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Dolžnika sama krijeta svoje pritožbene stroške, upniku pa sta v 8 dneh dolžna povrniti 87,87 EUR njegovih pritožbenih stroškov, če zamudita, od dneva zamude dalje z zakonskimi zamudnini obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I.) zavrnilo ugovor, predlog po 210. členu ZIZ in predlog za odlog izvršbe dolžnikov in odločilo (II.) da vsaka stranka nosi svoje stroške (dolžnika ugovora, upnik odgovora na predlog po 210. členu ZIZ in odgovora na predlog za odlog).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožujeta obe stranki: upnik zoper II. točko (stroškovni del) sklepa, dolžnika pa v celoti.

O PRITOŽBI DOLŽNIKOV:

3. Dolžnika uveljavljata vse zakonite pritožbene pogoje in predlagata, da se njunemu ugovoru ugodi, podredno tudi njunemu predlogu za odlog izvršbe, upniku pa naj se naložijo v plačilo izvršilni stroški. Podredno predlagata razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Navajata, da sta v ugovoru dolžnika navajala dejstva in predlagala dokaze: med drugim njuno zaslišanje, vpogled v spis I 305/2019 in tudi mnenje CSD, ki bi bilo po potrebi predloženo naknadno. Teh dokazov sodišče protipravno ni izvedlo, pri čemer je pojasnilo, da gre za nesubstancioniran dokazni predlog. Dolžnika bi skupaj z dvema šoloobveznima hčerkama po odločitvi sodišča ostala brez strehe nad glavo. Sodišče ni upoštevalo težke in neživljenjske situacije, ki jo imata dolžnika. Navedla sta, da je A. A. sicer zaposlena, a prejema nizko plačo, B. B. pa je brezposeln in prijavljen na zavodu RS za zaposlovanje in prejemnik denarne socialne pomoči. Menita, da so takšne trditve dovolj konkretna trditev. Opozarjata, da sodišče še navaja, da dolžnika do dneva izdaje izpodbijanega sklepa nista predložila mnenja CSD, vendar pa sta v vlogi z dne 19. 4. 2022 navedla kot dokaz mnenje CSD, ki bo »po potrebi« predloženo v nadaljevanju, vendar pa s strani sodišča nista prejela poziva na predložitev mnenja, zato ga sodišču nista predložila.

4. Upnik v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora.

5. Pritožba dolžnikov ni utemeljena.

6. Dolžnik, ki kot lastnik stanuje v prodani družinski stanovanjski hiši ali prodanem stanovanju, ima pravico stanovati v tej hiši oziroma stanovanju kot najemnik še tri leta od dneva prodaje dalje. Tak predlog (da obdrži pravico do najema stanovanja) pa mora dolžnik vložiti v 60 dneh od prejema sklepa o izvršbi, če je dražbeni narok pred potekom tega roka, pa najkasneje do dražbenega naroka, sicer to pravico izgubi, na kar ga sodišče opozori v sklepu o izvršbi (prvi in drugi odstavek 210. člena ZIZ).

7. Iz povzetega zakonskega besedila je jasno razvidno, da je navedeni predlog mogoče vložiti v izvršilnem postopku, v katerem je predmet prodaje nepremičnina (stanovanjska hiša ali stanovanje) in ne v izvršilnem postopku, v katerem gre za izpraznitev nepremičnine (stanovanjske hiše ali stanovanja), kar je dolžnikoma pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje. V zvezi s tem ni bilo potrebno izvajati nobenih dokazov, saj dolžnika nista trdila, da bi tak predlog vložila v izvršilnem postopku I 305/2019, v katerem je bila predmet prodaje njuna stanovanjska hiša. Obstoj takega dejstva bi namreč bil edini razlog, ki bi v zvezi z določbo 210. člena ZIZ lahko preprečeval izvršbo z izpraznitvijo in izročitvijo v postopku I 305/2019 prodane hiše dolžnikov.

8. V zvezi s trditvijo o procesni kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki naj bi bila v tem, da niso bili izvedeni dokazi, ki sta jih dolžnika predlagala, je treba pritrditi sodišču prve stopnje. Dokaz s svojim zaslišanjem in vpogled v spis I 32/2022 sta predlagala dolžnika v zvezi z ugovornimi navedbami: da je izrek sklepa o izvršbi premalo specificiran in zato nejasen; da imata nizke prejemke in da podajata predlog po 210. členu ZIZ. Glede 210. člena ZIZ je že bilo pojasnjeno, da upoštevaje podane trditve dolžnikov ni bilo treba izvajati nobenih dokazov, saj takega predloga v postopku deložacije ni mogoče podati, da bi ga dolžnika podala v predhodnem izvršilnem postopku I 305/2019, pa nista trdila. Vprašanje, ali je izrek sklepa o izvršbi dovolj jasen, je povsem pravno vprašanje, na katerega je sodišče prve stopnje (pravilno) odgovorilo zgolj z uporabo prava. Vprašanje dohodkov dolžnikov pa zaradi pomanjkljivih ostalih trditev tudi ni relevantno – v tej zvezi dolžnika trdita, da je predlaga zahteva za izpraznitev in izročitev nepremičnine povsem neutemeljena in neživljenjska. Zakaj bi bila neutemeljena, dolžnika ne povesta v ugovoru. Nasprotno pa je (da je zahteva utemeljena) upnik izkazal z izvršilnim naslovom. Prav tako iz ugovora ni jasno, zakaj bi bila zahteva neživljenjska – dolžnika sta imela na voljo v izvršilnem postopku I 305/2019 pravno sredstvo (predlog po 210. členu ZIZ), da bi v stanovanju ostala najemnika še 3 leta od dneva prodaje, a te možnosti nista izkoristila. Samo dejstvo, da so dohodkih dolžnikov nizki še ne zadošča za zaključek, da je predlog za izpraznitev in izročitev nepremičnine neutemeljen. Tudi glede tega vprašanja torej ni bilo treba izvajati nobenih dokazov in zato zaradi neizvedbe s strani dolžnikov predlaganih dokazov ni prišlo do kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Je pa sicer sodišče prve stopnje neizvedbo dokazov v 9. točki obrazložitve tudi ustrezno obrazložilo.

9. V zvezi z razlogi, zaradi katerih sodišče ni izvedlo dokaza, s pridobitvijo mnenja CSD, je odločitev sodišča prve stopnje prav tako pravilna. Ta dokaz je bil predlagan v zvezi s predlaganim odlogom izvršbe. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, sta se sodna praksa in teorija izrekli, da mora pravno varovana škoda nastati posebej oziroma se mora odraziti v drugih okoliščinah ali dobrinah ter mora tako presegati tisto škodo, ki je zajeta v realizaciji izvršbe. Dolžnika, razen trditev, ki jih ponavljata (da bodo ostali na cesti in brez strehe nad glavo; izvršba na njuno hišo pomeni resen poseg v njihovo eksistenco bivanja), nista ponudila konkretnejših trditev niti dokazov v tej smeri. Kot je bilo že večkrat poudarjeno v sodni praksi, je povsem logično, da deložacija (torej samo dejstvo, da mora nekdo izprazniti in izročiti nepremičnino) pomeni določeno škodo, a da pri tem ne gre za pravno varovano škodo v smislu prvega odstavka 71. člena ZIZ. Ker dolžnika nista ponudila trditev o škodi, ki bi ob nadaljevanju izvršbe presegala tisto, ki bo nastala neposredno s samo izvršbo, mnenje CSD ni bilo potrebno. Takšno mnenje bi namreč bilo le dokaz, ki pa ne more nadomestiti manjkajočih trditev. Pa še to bi bil dokaz le v primeru, ko bi šlo za izvršbo na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom (drugi odstavek 74. člena ZIZ v zvezi s 1. točko drugega odstavka 71. člena ZIZ), ne pa v primeru deložacije, kot je v obravnavani zadevi.

10. Dolžnika sta že v ugovoru zapisala, da bo mnenje CSD predloženo »po potrebi« v nadaljevanju. V pritožbi pojasnjujeta, da s strani sodišča nista dobila poziva, da predložita mnenje CSD, zato ga nista predložila. V sodni praksi je že bilo pojasnjeno, da dokazni predlog, da se bo nek dokaz izvedel »po potrebi«, pomeni pavšalno predlagan dokaz (npr. VSL sodba I Cpg 610/2011). Dolžnika sta tista, ki morata oceniti ali je nek dokaz za dokazovanje njunih (ugovornih) trditev potreben ali ne, kar pomeni, da je potrebno določenega dokaza odvisna izključno od njune potrebe ali naj se ta dokaz izvede ali ne – vse to izhaja že iz povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Dejstvo, da mnenja CSD niti naknadno nista predložila, je zato mogoče razumeti, da sta dolžnika očitno ocenila, da mnenje CSD za dokazovanje njunih trditev ni potrebno.

11. Po pojasnjenem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče neutemeljeno pritožbo dolžnikov zavrnilo in izpodbijani sklep v z njune strani izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O PRITOŽBI UPNIKA

12. Upnik nasprotuje stroškovni odločitvi, vsebovani v 2. točki izpodbijanega sklepa, s katero je sodišče prve stopnje odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške, in opozarja, da je bil s strani sodišča pozvan, da odgovori na predlog dolžnikov po 210. členu ZIZ in na njun predlog za odlog izvršbe ter da je na oboje odgovoril vsebinsko in podal tehtne razloge za zavrnitev predlogov, ki jim je sledilo tudi sodišče. Zato meni, da je upravičen do stroškov odgovora. Predlaga ustrezno spremembo sklepa oz. razveljavitev in vrnitev zadeve v izpodbijanem delu sodišču prve stopnje ter priglaša pritožbene stroške.

13. Dolžnika v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

14. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču upnika. Upnik je bil s strani sodišča prve stopnje izredno pozvan, da na predlog dolžnikov po 210. členu ZIZ in na njun predlog za odlog izvršbe odgovori. Zato je očitno, da očitno sodišče prve stopnje ni že a priori štelo, da sta predloga neutemeljena, sicer bi ju brez pozivanja upnika na odgovor zavrnilo. Če je sodišče prve stopnje po prejemu upnikovega odgovora spoznalo, da sta oba predloga neutemeljena, je neustrezno sklicevanje, da upnikovo nestrinjanje s predlaganim odlogom v ničemer ni pripomoglo k odločitvi in tako je tudi v obravnavani zadevi in da enako velja za predlog po 210. členu ZIZ. Lahko da res ni pripomoglo, a v trenutku, ko je upnik prejel poziv sodišča naj odgovori na oba predloga, le ni mogel vedeti, kako sodišče razume predloga. Glede na to je upnik ravnal razumno in na predloga odgovoril, s tem pa so stroški vloge že samo zaradi poziva na odgovor postali za izvršbo potrebni (prim. peti odstavek 38. člena ZIZ). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo in naložilo dolžnikoma, da upniku povrneta stroške vloge upnika z dne 10. 5. 2022. Upnik je tako upravičen do 675 točk za sestavo obrazložene vloge. 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV, kar znaša 503,98 EUR (3. alineja 8. točke tarif. št. 31 veljavne Odvetniške tarife). Ni pa upnik upravičen do stroškov sestave dveh vlog: za odgovor na predlog za odlog in za odgovor na predlog po 210. členu ZIZ (kot jih je priglasil v odgovoru z dne 10. 5. 2022), saj gre za eno samo obrazloženo vlogo.

O PRITOŽBENIH STROŠKIH

15. Dolžnika, ki s pritožbo nista uspela, sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ). Upnik sam krije stroške odgovora na pritožbo dolžnikov, saj ta ni pripomogel k odločitvi in zato stroški njegove sestave ne predstavljajo za izvršbo potrebnih stroškov (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).

16. Je pa upnik zaradi (delnega) uspeha s pritožbo upravičen do pritožbenih stroškov (drugi odstavek 154. in prvi odstavek 155. člena ZPP oba v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ). Za delni uspeh gre, ker je upnik stroške je priglasil za dve vlogi, pritožbeno sodišče pa mu jih je priznalo za eno samo, zato je le do polovice. V pritožbi je bil za upnika sporen le znesek stroškov, zato znaša vrednost v pritožbi spornega predmeta 1.007,96 EUR. Stroški sestave pritožbe tako znašajo 200 točk, kar skupaj z 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV pomeni 149,33 EUR, skupaj s sodno takso 26,40 EUR znašajo pritožbeni stroški 175,73 EUR, polovica od tega (glede na uspeh) pa 87,87 EUR.