Jedro

Kljub obrazloženem ugovoru tožeče stranke kot tretjega v izvršilnem postopku, v katerem je lastništvo spornega vozila verjetno izkazala s prometnim dovoljenjem, ki se glasi nanjo, je tožena stranka kot upnik temu ugovoru nasprotovala. Glede na ureditev izvršilnega postopka tožeči stranki zato ni preostalo drugega, kot da je vložila predmetno tožbo, tožena stranka ni imela podlage za prepričanje, da na spornem vozilu ne obstajajo pravice drugih, zaradi česar odločanje o stroških pravdnega postopka po 160. členu ZPP ni utemeljeno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijani II. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe postopek ustavilo (I. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške (II. točka izreka).

2. Proti stroškovni odločitvi v II. točki izreka tega sklepa se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da toženi stranki naloži v plačilo s tožbo ter s pritožbo priglašene stroške tožeče stranke skupaj s pripadki.

3. Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je tožeča stranka 16. 2. 2012 vložila tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na vozilo znamke F., reg. št. X v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Grosupljem VL 94535/2011. Ker je izvršilno sodišče s sklepom z dne 27. 9. 2012 izvršbo z rubežem in prodajo navedenega vozila ustavilo ter glede tega predmeta izvršbe razveljavilo že opravljena izvršilna dejanja (priloga A13), je tožeča stranka dne 3. 10. 2012 predmetno tožbo umaknila (r. št. 15), sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo. Odločitev o stroških postopka je oprlo na določbo 160. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)(1). Presodilo je, da v konkretni situaciji tožena stranka ni dala povoda za tožbo, saj je kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da bi moralo sodišče glede na izvzetost avtomobila iz izvršbe s sklepom z dne 16. 3. 2012 (priloga B4) tožbo zavreči, poleg tega pa v izvršilnem postopku ugovoru tretjega (tožeče stranke) ni ugovarjala.

6. Pritožnik utemeljeno opozarja, da pravila 160. člena ZPP, ki predstavlja izjemo od načela odgovornosti za stroške po uspehu v glavni stvari, v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Gre namreč za poseben primer, ko tožena stranka ne da povoda za tožbo (prim. 157. člen ZPP), pri čemer mora utemeljeno misliti, da na stvari, ki je predmet izločitvene pravde, ne obstajajo pravice drugih (prim. Betetto v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Ude in ostali, 2. knjiga, Ljubljana, Uradni list in GV založba, 2006, str. 50 in 51). Ta predpostavka pa po oceni pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ni podana. Kljub obrazloženem ugovoru tožeče stranke kot tretjega (priloga A10) v izvršilnem postopku, vloženem 15. 2. 2011, v katerem je lastništvo spornega vozila verjetno izkazala s prometnim dovoljenjem, ki se glasi nanjo (priloga A8), je tožena stranka kot upnik temu ugovoru nasprotovala (sklep z dne 19. 1. 2012; priloga A12). Drugačna ugotovitev sodišča prve stopnje, ki izhaja iz izpodbijanega sklepa, je zmotna. Glede na ureditev izvršilnega postopka tožeči stranki zato ni preostalo drugega, kot da je vložila predmetno tožbo (prim. 65. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Sklep z dne 16. 3. 2012 (priloga B4), s katerim je bilo sporno vozilo izvzeto iz izvršbe, pa je bil izdan šele po vložitvi te tožbe (dne 15. 2. 2012), zato na presojo potrebnosti izločitvene tožbe nima vpliva. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da tožena stranka ni imela podlage za prepričanje, da na spornem vozilu ne obstajajo pravice drugih, zaradi česar odločanje o stroških pravdnega postopka po 160. členu ZPP ni utemeljeno.

7. Glede na navedeno je pritožba tožeče stranke utemeljena. Pritožbeno sodišče je zato sklep v izpodbijani II. točki izreka razveljavilo in zadevo v stroškovnem delu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

8. V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje odmeriti priglašene stroške pravdnega postopka (prim. prvi odstavek 154. člen ZPP in prvi odstavek 158. člen ZPP), kot tudi izvršilne stroške v zvezi z ugovorom tretjega, o katerih še ni bilo odločeno (glej 3. točko tožbenega zahtevka).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

(1) Če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih, odloči, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške.