Vpogled za registrirane uporabnike v podatke GURS

Datum

11.04.2023

Številka

07120-1/2023/192

Kategorije

Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Upravni postopki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas, ali ima Ministrstvo za javno upravo za namen preverjanja pogojev za dodelitev in podaljšanje najemnega razmerja po 8. členu Stanovanjskega pravilnika (v nadaljevanju SP-2) na podlagi 127. člena Zakona o katastru nepremičnin (Uradni list RS, št. 54/21, v nadaljevanju ZKN) pravico do t. i. vpogleda za registrirane uporabnike, ki omogoča dostop tudi do osebnih in drugih nejavnih podatkov, za kar mora izkazati ustrezno pravno podlago. Pojasnjujete, da ste v praksi pri dodeljevanju stanovanj naleteli na težavo pri pridobivanju dokazil, saj imajo upravičenci sami težave pri vpogledu in pridobivanju podatkov o tem, pri katerih parcelah in delih stavb so v katastru nepremičnin vpisani kot lastniki in posledično pri pridobivanju dokazil, saj če se podatki že prikažejo, jih ni moč shraniti/natisniti v obliki pdf izpiska z njihovimi osebnimi podatki, da bi vam jih lahko posredovali kot dokazilo. Menite, da bi bilo zaradi poenostavitve in pohitritve postopkov učinkoviteje, če bi ministrstvo samo izvedlo vpoglede tako pri dodeljevanju stanovanj, kot tudi kasneje, ko po 64. členu SP-2 preverja izpolnjevanje pogojev v času trajanja najemnega razmerja.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

ZUP predstavlja samostojno pravno podlago za pridobivanje tistih osebnih podatkov, ki so potrebni za vodenje upravnih postopkov. Določbe 8. in 64. člena SP-2 v zvezi z drugim odstavkom 127. člena ZKN bi prav tako lahko predstavljale pravno podlago za vpogled v kataster nepremičnin v smislu točke e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Ministrstvo lahko vpogleda oziroma pridobi dokazila z osebnimi podatki iz katastra nepremičnin tudi na podlagi pooblastila posameznika. IP pa ni pristojen presojati, ali ima ministrstvo pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov na način t. i. vpogleda za registrirane uporabnike.

Obrazložitev

IP pojasnjuje, da mora imeti upravljavec za vsako obdelavo osebnih podatkov zakonito pravno podlago. Odgovornost za izbiro ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč konkretne okoliščine in namen obdelave, nosi upravljavec (drugi odstavek 5. člena Splošne uredbe).

Po prvem odstavku 6. člena ZVOP-2 se osebni podatki lahko obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZVOP-2 je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju zaradi izvajanja zakonske obveznosti, javnega interesa ali izvajanja javne oblasti v primerih iz točk c) in e) prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 6. člena Splošne uredbe zakonita le, če obdelavo osebnih podatkov, vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo, kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo, namen njihove obdelave in rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi določa zakon. Četrti odstavek tega člena nadalje določa, da se ne glede na določbe drugega odstavka tega člena za izvrševanje točke e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

S SP-2 se za stanovanja, ki so v lasti Republike Slovenije in v upravljanju Ministrstva za javno upravo, urejajo pogoji, merila in postopki v zvezi z oddajo stanovanj v najem. V 8. členu SP-2 so predpisani splošni pogoji za dodelitev in podaljšanje najemnega razmerja. Kot izpostavljate, je v prvi alineji prvega odstavka 8. člena SP-2 določeno, da se funkcionarju, javnemu uslužbencu na položaju ali javnemu uslužbencu, vključno z zaposlenimi v Policiji in Slovenski vojski, stanovanje ne dodeli oziroma se mu najemno razmerje ne podaljša, če je upravičenec sam ali njegov zakonec oziroma partner iz partnerske zveze, zunajzakonski partner oziroma partner nesklenjene partnerske zveze ali drug ožji družinski član, ki bo z njim živel v skupnem gospodinjstvu, lastnik ali solastnik stanovanja ali stanovanjske hiše, ki upravičencu in osebam, ki bodo z njim živele, omogoča normalno uporabo in se nahaja v oddaljenosti do 20 km od kraja opravljanja funkcije funkcionarja oziroma do 60 km od kraja opravljanja dela javnega uslužbenca ali javnega uslužbenca na položaju. Drugi odstavek tega člena določa, da upravičenec predloži dokazila o izpolnjevanju pogoja iz prve alineje prejšnjega odstavka ali pooblastila strokovni službi za vpogled oziroma pridobitev dokazil iz uradnih evidenc. Podobno določa tudi prvi odstavek 64. člena SP-2, skladno s katerim lahko strokovna služba v času trajanja najemnega razmerja najmanj vsakih pet let preveri ali od najemnika zahteva, da predloži med drugim dokazila o izpolnjevanju pogojev za dodelitev stanovanja iz prve alineje prvega odstavka 8. člena ali pooblastila strokovni službi za vpogled oziroma pridobitev teh dokazil iz uradnih evidenc.

Glede na to IP meni, da ministrstvo nedvomno ima pravno podlago za obdelavo tistih osebnih podatkov, ki so relevantni pri presoji izpolnjevanja pogojev za dodelitev in podaljšanje najemnega razmerja iz prve alineje prvega odstavka 8. člena SP-2. Vprašanje pa je, ali ima ministrstvo glede na vsebino 8. in 64. člena SP-2 tudi neposredno pravno podlago za to, da relevantne osebne podatke samo pridobiva iz katastra nepremičnin, ali sme to storiti zgolj na podlagi pooblastila upravičenca strokovni službi za vpogled oziroma pridobitev dokazil iz uradnih evidenc. IP namreč ni seznanjen, kako je dodeljevanje in podaljševanje najemnih razmerij postopkovno urejeno. Če se uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ta sam po sebi predstavlja pravno podlago za pridobivanje osebnih podatkov, ki so potrebni za vodenje upravnih postopkov (prim. 139. člen ZUP).

Skladno z drugim odstavkom 127. člena ZKN ima vsakdo pravico vpogledati in pridobiti podatke o tem, pri katerih parcelah in delih stavb je v katastru nepremičnin vpisan kot lastnik ali upravljavec (v nadaljnjem besedilu: zbirni podatki). Pravica vpogledati in pridobiti zbirne podatke vključuje tudi podatke o drugih fizičnih in pravnih osebah, ki so vpisane kot lastnik ali upravljavec pri istih parcelah in delih stavb, ter podatke v sloju začasnih vpisov. Pravico vpogledati in pridobiti zbirne podatke imajo tudi državni organi za izvajanje uradnih nalog, druge osebe pa, če tako določa zakon. Zgoraj navedeni določbi SP-2 v zvezi z drugim odstavkom 127. člena ZKN bi tako lahko predstavljale pravno podlago za vpogled v kataster nepremičnin v smislu točke e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Vsekakor pa ministrstvo lahko vpogleda oziroma pridobi dokazila z osebnimi podatki iz katastra nepremičnin na podlagi pooblastila posameznika.

IP nadalje pojasnjuje, da ni pristojen presojati, ali ima ministrstvo pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov na način t. i. vpogleda za registrirane uporabnike. Izpostavlja pa, da je ZVOP-2 predvidel poseben postopek za posredovanje osebnih podatkov, ki ga izvedejo osebe javnega sektorja, in sicer v 39. členu v zvezi z 41. členom ZVOP-2, razen če drug zakon določa drugače. Četrti odstavek 41. člena ZVOP-2 določa, da kadar je zahteva za posredovanje osebnih podatkov delno ali v celoti zavrnjena, lahko vlagatelj zahteve v primeru, ko se zahteva nanaša na posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig, zahteva, da o njegovi vlogi najprej odloči nadzorni organ (torej IP). V nadaljevanju je glede odločitve IP možen tudi upravni spor. Zato vam predlagamo, da obrazloženo zahtevo za vpogled za registrirane uporabnike vložite na Geodetsko upravo Republike Slovenije, ki bo kot upravljavec osebnih podatkov iz katastra nepremičnin na prvi stopnji odločila o vaši zahtevi.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila

Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka