Jedro

Po zakonu se domneva, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (minimalni dohodek).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi navaja, da pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči organ ugotavlja finančni položaj prosilca (subjektivni pogoj) in druge pogoje, določene z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Ur. list RS, št. 48/2001 s spremembami in dopolnitvami). Po določbi 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve, ki od 1. 7. 2010 znaša 229,52 EUR, dvakratnik pa 459,04 EUR. V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik živi skupaj z ženo in polnoletno hčerko. Prejema nadomestilo invalidskega zavarovanja v mesečni višini 190,61 EUR, žena je samozaposlena in je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejela izplačila v povprečni višini 734,15 EUR, kot to izhaja iz potrdila Davčne uprave z dne 27. 10. 2010. Hči je polnoletna in se ne šola, zato jo organ ni upošteval kot družinskega člana. Povprečni mesečni dohodek prosilca in njegove žene tako znaša 462,23 EUR in presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjen in je bila prošnja tožnika zaradi tega zavrnjena.

Tožnik s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke in navaja, da je navedena odločitev v nasprotju s 15. členom ZBPP, ki določa, da se pri ugotavljanju dohodka upoštevajo vsi dohodki in prejemki v višini, ki jih prosilec oz. njegova družina dejansko prejme. Tožena stranka je pri svoji odločitvi nepravilno ugotovila dejansko stanje in upoštevala osnovo za izračun davkov in prispevkov družinskega člana in ne dejanski dohodek, ki je razviden iz odločbe o dohodnini za leto 2009. Prav tako pri svoji odločitvi ni ravnala v skladu s 24. členom ZPP, saj se je tožeča stranka zaradi nerešene zadeve znašla v življenjski stiski. Predlaga, da sodišče v skladu s 64. členom ZUS spremeni izpodbijano odločbo in brezplačno pravno pomoč odobri.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Ur. list RS, št. 96/2004- UPB1, št. 23/2008) se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč (objektivni pogoj). Oba pogoja pa morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da so do brezplačne pravne pomoči upravičene osebe, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogli stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči. Pri tem pa se šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialno varstveno storitev (minimalni dohodek). Ta pa sedaj po predpisih o socialnem varstvu znaša 459,04 EUR. Zakonodajalec je torej finančni kriterij do upravičenja do brezplačne pravne pomoči omejil z višino minimalnega dohodka.

Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa, je tožena stranka mesečni dohodek tožnika, kot prosilca in njegove žene, kot družinskega člana, ugotavljala na podlagi 13. in 14. člena ZBPP. V skladu s 14. členom ZBPP pa je v zvezi z ugotavljanjem lastnega dohodka tožnika in njegove žene smiselno uporabila tudi določbe Zakona o socialnem varstvu (ZSV, Ur. list RS, 3/2007). Zato sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da je izpodbijana odločitev v popolnem nasprotju z drugim odstavkom 15. člena ZBPP. Ta določba je bila namreč z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-B, Uradni list RS, št. 23/2008) črtana. Prav tako je neutemeljena tožbena trditev, da tožena stranka ni ravnala v skladu s 24. členom ZBPP, glede na to, da ta določba določa objektivne pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe pa tožena stranka že zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja, izpolnjevanje objektivnega pogoja utemeljeno ni presojala.

Upoštevaje vse navedeno je zato sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št.105/2006 in 62/2010) kot neutemeljeno zavrnilo.