Jedro

Pogodba o zaposlitvi, čeprav je redno odpovedana, v času odpovednega roka še velja in jo je tudi delavec dolžan izpolnjevati enako kot pred odpovedjo. Zato je tudi v času odpovednega roka mogoče podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je odpoved individualne pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 6. 2007 neveljavna, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 7. 2008 pa nezakonita. Nadalje je ugotovilo, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo, tožena stranka jo je dolžna pozvati nazaj na delo in ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja, razen za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbama tožnice in tožene stranke. Pritožbo tožene stranke zoper odločitev o neveljavnosti odpovedi individualne pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 6. 2007 je zavrnilo, ugodilo pa ji je tako, da je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi zaradi neopravičenih izostankov z dela z dne 31. 7. 2008 in ugotovilo, da je tožnici delovno razmerje trajalo do 2. 7. 2008 z vsemi pravicami oziroma za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu le v višini razlike prejemkov iz delovnega razmerja.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo iz razlogov po 2. in 3. točki prvega odstavka 370. člena ZPP. Navaja, da je sodišče druge stopnje potrdilo stališče prvostopnega sodišča, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe nezakonita. Tožnica ponujene pogodbe ni sprejela, tožena stranka pa jo je poslala na dopust. Takoj po pozivu o zglasitvi na delo je po pooblaščencu pozvala toženo stranko, naj odgovori, na kakšno delovno mesto je pozvana oziroma kakšno delo bo v času odpovednega roka opravljala. Tožena stranka pa je takoj uvedla postopek izredne odpovedi zaradi neopravičenega izostanka z dela. Tožnica se je bila pripravljena zglasiti na delo, kolikor bi jo delodajalec obvestil, na kakšno delovno mesto bo v času odpovednega roka razporejena. Ker je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, so bila posledično nezakonita tudi druga ravnanja tožene stranke in tožnica ni bila v odpovednem roku.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

6. Tožnica sicer formalno zatrjuje revizijski razlog po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZPP, to je (relativno) bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje. Vendar nato v reviziji z ničemer ne utemelji, za katero oziroma kakšno kršitev gre ter kako naj bi vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Zato v tem delu izpodbijane sodbe niti ni bilo mogoče preizkusiti.

7. Svoje prepričanje, da v njenem primeru ni bilo mogoče uporabiti določbe tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, pa tožnica gradi na drugačni oceni dejanskih ugotovitev, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in pri svoji odločitvi upoštevalo sodišče druge stopnje. To pa ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Po določbi tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Revizijsko sodišče se strinja s presojo sodišča druge stopnje, da pogodba o zaposlitvi, čeprav je redno odpovedana, v času odpovednega roka še velja in jo je tudi delavec dolžan izpolnjevati enako kot pred odpovedjo. Zato je tudi v času odpovednega roka mogoče podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Na to ne vpliva okoliščina, da je bila redna odpoved pozneje ugotovljena kot nezakonita.

9. Po dejanskih ugotovitvah sodišča je tožnica 1. 6. 2007 sklenila s toženo stranko pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, v kateri je bil dogovorjen tudi odpovedni rok. Dne 23. 5. 2008 je tožena stranka to pogodbo odpovedala in tožnici ponudila sklenitev nove pogodbe, pri čemer ji je določila rok 15 dni za sprejem ponudbe. Kolikor tožnica ponudbe ne bi sprejela, bi ji delovno razmerje prenehalo z dnem izteka odpovednega roka. Tožnici je bila odpoved vročena 29. 5. 2008, nove pogodbe ni podpisala, do 1. 7. 2008 pa ji je bil odobren (določen) letni dopust. Od 2. 7. 2008 do konca odpovednega roka bi se morala tožnica zglasiti na delo. Ker se ni, jo je tožena stranka 8. 7. 2008 izrecno pozvala na delo. Tožnica je na poziv odgovorila, vendar svoje odsotnosti ni opravičila, temveč navedla le, da ji poziv ni razumljiv, ker ni sprejela ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi. Drugih razlogov za odsotnost ni navedla, tudi tega ne, da je zaposlena pri drugem delodajalcu (po lastnih navedbah od 14. 6. do 30. 11. 2008).

10. Ob takih dejanskih ugotovitvah ni utemeljen revizijski ugovor, da ni mogoče uporabiti določbe tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožnica bi morala priti (prihajati) na delo tudi v času odpovednega roka ne glede na to, da je zoper odpoved uveljavljala sodno varstvo. Na delo ni prišla niti na izrecen poziv delodajalca in za svojo odsotnost ni navedla nobenega utemeljenega razloga.

11. Ker je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).