Jedro

V tožbi je tožnik navedel, da je bilo dogovorjeno, da mu bo toženka 3 evre, kolikor je plačal iz lastnih sredstev za upravno takso, povrnila. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da takega dogovora ni bilo. V zvezi s to ugotovitvijo pritožnica sodišču prve stopnje ne očita nikakršne kršitve. Kot je zgoraj pojasnjeno, pa je pritožbeno sodišče v sporu majhne vrednosti na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano. Vsa pritožbena izvajanja so usmerjena izključno v kritiko (1) prvostopenjskega stališča, da tožnik trditvenega bremena v smeri utemeljitve podjetniške presoje v zvezi z zavodom A. ni zmogel in (2) dokazne ocene sodišča prve stopnje o tem, da je tožnik zlorabil svoj položaj v zvezi z A. Ker pa so ta vprašanja popolnoma nepomembna za odločitev o tožbenem zahtevku, posledično pa tudi za odločitev o pritožbi, pritožbeno sodišče na posamezne pritožbene trditve ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Izpodbijana sodba**

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek (1) na ugotovitev, da obstoji terjatev tožnika proti toženki v višini 3,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 8. 2019 dalje (2), da mora toženka plačati tožniku 3,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 8. 2019 dalje in (3) da mu mora povrniti njegove pravdne stroške s pripadki (I. točka izreka). Hkrati je tožniku naložilo, da toženki povrne njene pravdne stroške v znesku 679,38 EUR s pripadki (II. točka izreka).

2. V dokaznem postopku je ugotovilo sledeča pravno odločilna dejstva:

1.) da se je nad toženko s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 00/2017 dne 2. 8. 2019 začel stečajni postopek;

2.) da je v tem stečajnem postopku tožnik prijavil terjatev v višini 3,00 EUR;

3.) da je stečajni upravitelj to terjatev prerekal, ker tožnik k prijavi ni predložil dokazil;

4.) da je bil tožnik od leta 2013 do začetka stečaja, to je do 2. 8. 2019 izvršni direktor toženke;

5.) da je tožnik 13. 6. 2019 pri upravni enoti overil podpis na izjavi, da toženka kot lastnica objekta B., zavodu A., ko bo ustanovljen, dovoljuje poslovanje na tem naslovu,

6.) da je bila za overitev podpisa na zgoraj omenjeni izjavi plačana taksa v višini 3,00 EUR po tar. št. 10 Zakona o upravnih taksah;

7.) da je te 3 evre tožnik plačal v breme svoje plačilne kartice;

8.) da je plačilo tega zneska tožnik prijavil v stečajnem postopku nad toženko in med drugim,

9.) da pogodbe med tožnikom in toženko, da bo toženka tožniku povrnila omenjene 3 evre, ni bilo.

3. Tožbeni zahtevek pa je sodišče prve stopnje zavrnilo na podlagi presoje, da je tožnik zlorabil svoj vodilni položaj, ko je opustil dolžnost ravnati skrbno v dobro družbe, saj je zavodu A. omogočil brezplačen najem omenjenega poslovnega prostora toženke, na katerem je A. registriral sedež in da je ravnal naklepno, ko je obremenil toženko še s plačilom omenjene takse za overitev dokumenta, ki ga je potreboval izključno omenjeni zavod. Presodilo je, da takšno ravnanje izrecno nasprotuje ureditvi 263. člena ZGD1 oziroma institutu podjetniške presoje. Tako ravnanje pa ne sme biti deležno sodnega varstva.

**Pritožba tožnika in odgovor toženke**

4. Proti tej sodbi je tožnik po svojih pravnih zastopnikih glede na vrednost spornega predmeta 3,00 EUR vložil obsežno pritožbo, saj ta obsega kar 10 strani. Uveljavljal je pritožbene razloge, navedene v nadaljevanju in pritožbenemu sodišču predlagal spremembo oziroma razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovni postopek ter povrnitev svojih stroškov postopka. Pritožba je pravočasna.

5. V odgovoru na pritožbo pa je toženka predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Tudi ona je zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

**K odločitvi o pritožbi**

6. Pritožba ni utemeljena.

_Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti_

7. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor na podlagi določila 495. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vodilo po določbah za spore majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV). O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.

_Odgovor na pritožbene navedbe_

8. Za odločitev v tem sporu je pomembno zgolj vprašanje, ali obstoji pravna podlaga za tožnikov zahtevek proti toženki ali ne, ne pa v kakšne namene je tožnik overil svoj podpis na izjavi in ali so bili ti nameni ekonomsko upravičeni. V tožbi je tožnik navedel, da je bilo dogovorjeno, da mu bo toženka 3 evre, kolikor je plačal iz lastnih sredstev za upravno takso, povrnila. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da takega dogovora ni bilo. V zvezi s to ugotovitvijo pritožnica sodišču prve stopnje ne očita nikakršne kršitve. Kot je zgoraj pojasnjeno, pa je pritožbeno sodišče v SMV na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano.

9. Vsa pritožbena izvajanja so usmerjena izključno v kritiko (1) prvostopenjskega stališča, da tožnik trditvenega bremena v smeri utemeljitve podjetniške presoje v zvezi z zavodom A. ni zmogel in (2) dokazne ocene sodišča prve stopnje o tem, da je tožnik zlorabil svoj položaj v zvezi z A. Ker pa so ta vprašanja popolnoma nepomembna za odločitev o tožbenem zahtevku, posledično pa tudi za odločitev o pritožbi, pritožbeno sodišče na posamezne pritožbene trditve ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožnica očita sodišču tudi posamezne relativne postopkovne kršitve, vendar tudi te se nanašajo na sklenitev najemnega razmerja toženke z A. 10. Iz zgornjih razlogov pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče niti v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

**K odločitvi o stroških pritožbenega postopka**

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka tožnika, ki s pritožbo ni uspel, je oprta na določilo prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Odločitev o stroških pritožbenega postopka toženke pa na določilo prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP. Odgovor na pritožbo pritožbeno sodišče ocenjuje kot nepotrebno vlogo, saj v njem ni navedeno ničesar, kar bi kakorkoli doprineslo k odločitvi. V odgovoru na pritožbo toženka odgovarja na pritožbene navedbe, ki pa so za odločitev o pritožbi, kot je zgoraj pojasnjeno, popolnoma nepomembne.

1 Prvi odstavek 263. člena ZGD-1: Član organa vodenja ali nadzora mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe.