Jedro

V izvršilnem postopku sodišče ugotavlja zgolj, ali je vlagatelj ugovora svojo pravico verjetno izkazal in v kolikor navedeno ugotovi, pošlje ugovor upniku v odgovor. Le v kolikor upnik ugovoru tretjega ne bi nasprotoval oziroma na ugovor ne bi odgovoril v roku, bi lahko izvršilno sodišče (v celoti ali delno) ustavilo izvršbo, v nasprotnem mora tretji svojo pravico z gotovostjo izkazati v pravdnem postopku, v kolikor želi izvršbo na določene predmetne preprečiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugovor tretje M. Š. in tretjega S. d.o.o. zavrnilo (I. točka izreka), sklenilo, da lahko tretja M. Š. in tretji S. d.o.o. v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa začneta pravdo za ugotovitev, da je izvršba s prodajo zarubljenih premičnin nedopustna (II. točka izreka), odločitev o priglašenih stroških je pridržalo do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku (III. točka izreka) ter zavrnilo predlog tretje M. Š. in tretjega S. d.o.o. za odlog izvršbe (IV. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se tretja pravočasno pritožujeta iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zatrjujeta, da je izpodbijani sklep nezakonit že zato, ker iz njega ne izhaja, zakaj je sodišče kljub temu, da je štelo oba ugovora tretjih za verjetno izkazana, ugovora zavrnilo ter tretja napotilo na pravdo. V zvezi s tem izpostavlja, da je nesporno, da sta tretja izkazala lastništvo nad zatrjevanimi premičninami. Ker lastninska pravica tretjega nad predmetom izvršbe izvršbo na tem predmetu preprečuje, pritožba sodišču očita, da bi njunima ugovoroma moralo ugoditi. Zatrjujeta, da sta izkazala tudi pogoje za odlog izvršbe ter v zvezi s tem navajata, da sta nastanek težko nadomestljive škode izkazala že s tem, ko sta s stopnjo verjetnosti izkazala njuno lastninsko pravico na zarubljenih premičninah, pri čemer je jasno in splošno znano, da gre za premičnine, ki predstavljajo del gospodinjskih predmetov tretje M. Š. in osnovna sredstva, potrebna za poslovanje tretjega S. d.o.o., kar pomeni, da bosta v primeru prodaje teh premičnin na javni dražbi tretja za vedno izgubila svojo lastninsko pravico in posest nad temi predmeti, kar pa predstavlja ireverzibilno posledico, katero je nemogoče nadomestiti v isti obliki. Predlagata ugoditev pritožbi ter razveljavitev izpodbijanega sklepa oziroma spremembo tako, da se ugovoru tretjih ugodi, izvršba na premičnine se ustavi, upniku pa naloži v plačilo vse doslej priglašene stroške, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. V odgovoru na pritožbo upnik nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je ugovor tretjih zavrnilo v posledici upnikovega nasprotovanja temu ugovoru ter na podlagi drugega odstavka 65. člena ZIZ.

6. Ker drugi odstavek 65. člena ZIZ določa, da če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, sodišče ugovor zavrne, so ob pritožbeno nespornem dejstvu, da je upnik ugovoru tretjih nasprotoval, pritožbeni očitki, da bi sodišče prve stopnje moralo ugovoru ugoditi, neutemeljeni. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, lahko v tem primeru vlagatelji ugovora na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZIZ v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa začnejo pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna. V predmetnem izvršilnem postopku namreč sodišče ugotavlja zgolj, ali je vlagatelj ugovora svojo pravico verjetno izkazal in v kolikor navedeno ugotovi, pošlje ugovor upniku v odgovor. Le v kolikor upnik ugovoru tretjega ne bi nasprotoval oziroma na ugovor ne bi odgovoril v roku, bi lahko izvršilno sodišče (v celoti ali delno) ustavilo izvršbo1, v nasprotnem mora tretji svojo pravico z gotovostjo izkazati v pravdnem postopku, v kolikor želi izvršbo na določene predmetne preprečiti.

7. Odločitev sodišča prve stopnje glede predlaganega odloga s strani tretjih temelji na določbi drugega odstavka 73. člena ZIZ, ki sodišču nalaga, da na predlog tretjega izvršbo odloži, če tretji izkaže za verjetno obstoj svoje pravice in, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo.

8. Ob tem, da iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da sta tretja predlog za odlog izvršbe utemeljevala z navedbami, da prosita za preložitev razpisane javne dražbe oziroma predlog za odlog izvršbe do rešitve ugovora tretjega, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tretja drugega, pa navedeni pravni podlagi kumulativno zahtevanega pogoja za odlog izvršbe, to je nastanek nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode tretjemu, nista izkazala. Pritožba se neutemeljeno zavzema, da sta tretja že samo z verjetnim izkazom svoje lastninske pravice izkazala tudi nastanek težko nadomestljive škode, saj je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tretja (tudi) nista izkazala pogojev za odlog izvršbe po prvem odstavku 73. člena ZIZ, ker svoje pravice nista izkazala z ničemer od naštetega v prvem odstavku 73. člena ZIZ2. 9. Šele pritožbeno navajanje okoliščin v zvezi z nastankom nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, predstavlja nedopustno pritožbeno novoto, saj pritožnika ne izkažeta, zakaj teh trditev brez svoje krivde nista mogla podati že pred sodiščem prve stopnje. Te trditve so vsled navedenemu za pritožbeno sodišče neupoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Na tem mestu pritožbeno sodišče zgolj dodaja, da sta tretja glede na razloge izpodbijanega sklepa odlog izvršbe predlagala do rešitve ugovora tretjega, tako se je čas predlaganega odloga z odločitvijo sodišča druge stopnje tudi že iztekel. 10. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo tretjih zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podane pritožbeno uveljavljene kršitve, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

11. Ker odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k hitrejši rešitvi predmetne pritožbe, stroški, nastali upniku v zvezi z njegovo vložitvijo, za predmetni postopek niso bili potrebni, zato jih krije sam (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Primerjaj: prvi odstavek 65. člena ZIZ. 2 Na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, odloži sodišče izvršbo glede tega predmeta, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana (prvi odstavek 73. člena ZIZ).