Jedro

Med prikrajšanje delavce spadajo tisti delavci, ki v preteklih šestih mesecih sploh niso imeli nobene zaposlitve, ne pa tisti, ki so v zadnjih šestih mesecih v določenem obdobju zaposlitev imeli, pa čeprav ne celotno šestmesečno obdobje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil vlogo tožeče stranke za povračilo prispevkov delodajalca za socialno varnost za delavca A.A.. Ugotovljeno je bilo, da navedena oseba ne spada v nobeno od ciljnih skupin brezposelnih oseb, kot jih določa drugi odstavek 22. člena Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (v nadaljevanju Uredba).

2. Tožeča stranka se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožila, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. V obrazložitvi odločbe je med drugim navedeno, da se je delavec zaposlil pri tožeči stranki 1. 6. 2017. Pred tem se je v evidenco brezposelnih oseb prijavil 1. 3. 2017, do dne 28. 2. 2017 pa je bil redno zaposlen in je imel v zadnjih šestih mesecih pred zaposlitvijo pri tožeči stranke tri mesece redno plačano zaposlitev. Torej ne gre za prikrajšanega delavca, saj je imel v zadnjih šestih mesecih pred zaposlitvijo pri tožeči stranki tri mesece redno zaposlitev.

3. Tožeča stranka v tožbi glede delavca A.A. navaja, da v preteklih šestih mesecih ni imel redno plačane zaposlitve. Pri tožeči stranki se je zaposlil 1. 6. 2017. Pred tem je bil tri mesece brezposelna oseba in predhodno 13 mesecev zaposlena oseba pri B. d.d.. To pomeni, da skozi celotno obravnavano šestmesečno obdobje ni bil v delovnem razmerju, ki bi zanj predstavljalo redno plačano zaposlitev. Tri mesece je bil zaposlen, tri mesece pa brezposeln. Glede na navedeno ga je treba šteti za prikrajšano osebo. Tožnik predlaga, naj sodišče obe odločbi odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje organu prve stopnje, predlaga pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

K točki I izreka:

5. Tožba ni utemeljena.

6. Organ prve stopnje je izpodbijano odločbo utemeljil na drugem odstavku 22. člena Uredbe, ki določa, kateri delavci se štejejo za prikrajšane delavce v smislu Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (v nadaljevanju ZSRR-2). Skladno z tretjim odstavkom 27. člena ZSRR-2 se delodajalcu, ki zaposli prikrajšanega delavca plačajo prispevki delodajalca za socialno varnost iz proračuna Republike Slovenije. Prikrajšanega delavca opredeljuje Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. 6. 2014. V skladu z navedeno uredbo in tudi že citirano vladno Uredbo se šteje za prikrajšanega delavca tisti, ki v preteklih šestih mesecih ni imel redno plačane zaposlitve. Po mnenju sodišča je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da je navedeni delavec v preteklih šestih mesecih imel redno plačano zaposlitev, saj je bil v zadnjih šestih mesecih pred zaposlitvijo pri tožeči stranki zaposlen pri gospodarski družbi B. d.d. do 28. 2. 2017, česar ne zanika niti tožeča stranka. Torej je bil brezposeln le tri mesece in sicer od 1. 3. 2017 do 1. 6. 2017. V konkretnem primeru gre namreč za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, konkretno, kako tolmačiti prvi odstavek 22. člena Uredbe, ki določa kot prikrajšanega delavca tistega, ki v preteklih šestih mesecev ni imel redno plačane zaposlitve. Po mnenju sodišča sem spadajo tisti delavci, ki v preteklih šestih mesecih sploh niso imeli nobene zaposlitve, ne pa tisti, ki so v zadnjih šestih mesecih v določenem obdobju zaposlitev imeli, pa čeprav ne celotno šestmesečno obdobje. Tožnik pa v zadnjih šestih mesecih pred zaposlitvijo pri tožeči stranki ni bil celotno šestmesečno obdobje brez zaposlitve, ampak je bilo to obdobje le trimesečno.

7. Ker je iz zgoraj razlogov odločitev prvostopenjskega organa pravilna, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

8. Sodišče je o zadevi odločilo brez glavne obravnave na nejavni seji, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanih upravnih aktov, med tožnikom in toženo stranko ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Sporno namreč ni, kdaj se je tožnik zaposlil pri tožeči stranki in koliko časa pred tem je bil brezposeln ter kdaj se je končala njegova zadnja zaposlitev pred tem.

K točki II izreka:

9. Tožnikov stroškovni zahtevek je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.