13. 11. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe dr. A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 4. novembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba dr. A. A. zoper sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. St 30/2000 z dne 10. 10. 2001 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. St 30/2000 z dne 25. 9. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrožno sodišče v Murski Soboti je v stečajnem postopku pritožnika razrešilo dolžnosti stečajnega upravitelja. Zoper ta sklep je pritožnik vložil ugovor, ki ga je isto sodišče zavrnilo.

Z ustavno pritožbo pritožnik izpodbija v izreku navedena sklepa. Navaja, da je bil imenovan za stečajnega upravitelja v stečajnem postopku družbe C., d.d. - v stečaju. Kot upnica je nastopala tudi družba Č., d.o.o., v kateri je bil pritožnik, že po imenovanju za stečajnega upravitelja, imenovan za direktorja družbe. Sodišče je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je s tem podan absolutni izločitveni razlog po 1. točki drugega odstavka 78. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. - ZPPSL), zato je pritožnika s funkcije stečajnega upravitelja razrešilo, ugovor pritožnika zoper ta sklep pa zavrnilo. S takšnim stališčem Okrožnega sodišča se pritožnik ne strinja in meni, da mu je z izpodbijanima sodnima odločbama kršena pravica do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave).

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednih sodnih postopkih, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega ter procesnega prava. Zato se Ustavno sodišče ne more spuščati v presojo, ali je stališče sodišča, na katerem temelji izpodbijani sklep, pravilno. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanim sklepom kršena katera od človekovih pravic.

Izpodbijana odločitev sodišča, po kateri je stečajni upravitelj razrešen s funkcije, ker je hkrati tudi direktor upnice v stečajnem postopku, sama po sebi še ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave).

Načelo enakosti namreč ne pomeni, da imajo - ne glede na različne okoliščine, povezane s predmetom zakonskega urejanja oziroma s predmetom sodnega odločanja - vsi enake pravice, ampak le, da je treba enake primere obravnavati enako, različne pa ustrezno različno. To načelo je tedaj lahko kršeno le, če se brez stvarno utemeljenih razlogov različno obravnavajo primeri, ki se v bistvenih pravno relevantnih okoliščinah ne razlikujejo. Za to pa v danem primeru očitno ne gre. Pritožnik, ki je bil po imenovanju za stečajnega upravitelja imenovan za direktorja družbe, ki je v istem stečajnem postopku nastopala kot stečajna upnica, ne more svojega dejanskega in pravnega položaja primerjati s tistimi stečajnimi upravitelji, ki se v istem stečajnem postopku ne pojavljajo hkrati tudi v vlogi direktorja stečajnega upnika.

Zakaj bi morale biti glede možnosti za imenovanje za stečajnega upravitelja izenačene vse osebe (ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje) in to ne glede na morebiten nastop zgoraj navedenih različnih okoliščin, pritožnik ne pojasni. Zgolj pritožnikova trditev, da bi po stališču, zavzetem v izpodbijanem sklepu, potemtakem npr. direktorji družb, ki dobavljajo električno energijo ali opravljajo komunalne storitve (javne gospodarske družbe), ne mogli biti imenovani za stečajne upravitelje, ker se te družbe kot stečajne upnice pojavljajo v večini stečajnih postopkov, pa sama po sebi ustavne pritožbe še ne utemelji.

5.Pritožniku očitno tudi niso bile kršene njegove pravice procesne narave iz 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave). V tem okviru bi v pritožnikovem primeru Ustavno sodišče lahko presojalo, ali je izpodbijani sklep tako očitno napačen ter brez razumne pravne obrazložitve, da bi ga bilo mogoče označiti za arbitrarnega oziroma samovoljnega. Vendar izpodbijanemu sklepu tega ni mogoče očitati. Sodišče je svojo odločitev dovolj jasno in izčrpno obrazložilo z argumenti, ki jih v pravni znanosti uveljavljene metode razlage zakonov dopuščajo.

6.Ker z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger