Jedro

S tem, ko je sodišče prve stopnje Postaji mejne policije F. naložilo, da ob poskusu prehoda državne meje zadrži določena vozila dolžnika na mejnem prehodu oz. ustrezno zavarovanem prostoru do prevzema s strani izvršitelja, je izvedbo neposrednih dejanj zavarovanja preneslo na policijo in na ta način v skladu z zgoraj navedenim napačno uporabilo materialno pravo. Policisti ne smejo sami opravljati dejanj, za opravljanje katerih je pristojen izvršitelj.

Izrek

Pritožbi Republike Slovenije se ugodi in se v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako, da se v delu, kjer je Postaji mejne policije F. naloženo, da ob poskusu prehoda državne meje zadrži vozila dolžnika na tem mejnem prehodu oz. ustrezno zavarovanem prostoru, vse dokler jih izvršitelj ne bo prevzel in izročil v hrambo upniku oz. do prenehanja veljavnosti začasne odredbe (5., 6. in 7. odst. izreka sklepa), sklep razveljavi in predlog upnika za izdajo začasne odredbe v tem delu zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo, s katero je: (1) dolžniku prepovedalo razpolagati z v sklepu taksativno naštetimi tovornimi vozili s pripadajočimi priklopniki in odredilo hrambo tovornih vozil pri upniku, (2) Ministrstvu za notranje zadeve, Postaji mejne policije F. naložilo, da ob poskusu prehoda državne meje zadrži predmetna vozila na tem mejnem prehodu oz. ustrezno zavarovanem prostoru, vse dokler jih izvršitelj ne bo prevzel in izročil v hrambo upniku oz. do prenehanja veljavnosti začasne odredbe, (3) odločilo, da se začasna odredba izvrši takoj in velja do konca izvršilnega postopka, (4) določilo izvršitelja.

Zoper sklep se v delu, v katerem je Ministrstvu za notranje zadeve, Postaji mejne policije F. naloženo, da ob poskusu prehoda državne meje zadrži predmetna dolžnikova vozila, dokler jih ne prevzame izvršitelj, pritožuje Republika Slovenija. Meni, da ima kot stranka, kateri je s sodno odločbo naloženo določeno ravnanje, pravni interes za vložitev pritožbe proti takemu sklepu. Pritožbo vlaga zaradi napačne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani del začasne odredbe razveljavi. Republika Slovenija trdi, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani odločbi odločilo v nasprotju z 2. odst. 25. čl. Zakona o policiji ter drugimi pravili, ki opredeljujejo pristojnosti oz. pooblastila policije, saj ta policiji ne dajejo pristojnosti oz. pooblastil, s katerimi bi policisti smeli opravljati neposredna dejanja izvršbe. Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), daje pooblastila za izvrševanje neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja izvršitelju, ta pa lahko po 51.č čl. ZIZ pri opravi posameznih izvršilnih dejanj zaprosi za prisotnost in pomoč policije, če naleti na upiranje ali ogrožanje, ali če slednje utemeljeno pričakuje. Če so izpolnjeni pogoji za ukrepanje policije, pa ta postopa skladno s svojimi lastnimi zakonskimi pooblastili. Glede na navedeno je po mnenju Republike Slovenije odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu sklepa v nasprotju z materialnopravnimi predpisi.

Pritožba je utemeljena.

Glede na to, da Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve ni stranka v obravnavani zadevi, je pritožbeno sodišče uvodoma obravnavalo vprašanje obstoja legitimacije za vložitev pritožbe. ZIZ v 16. čl., v katerem so opredeljeni pomeni posameznih izrazov v zakonu, obravnava tudi udeleženca, ki ga označuje kot osebo, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa ni stranka v postopku. Pravni interes po pravni teoriji obstaja, če se nahaja oseba v negotovosti glede svojega pravnega položaja. Ker je bilo z obravnavano začasno odredbo pritožniku naloženo določeno ravnanje, pritožbeno sodišče zaključuje, da je njegov pravni interes za vložitev pritožbe podan.

V nadaljevanju je pritožbeno sodišče vsebinsko obravnavalo pritožbo in zaključilo, da je ta utemeljena. Pravilno je namreč stališče pritožnika, da dejanja, ki so bila v izpodbijanem delu začasne odredbe naložena Postaji mejne policije F., predstavljajo neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja. Skladno s 1. odst. 7. čl. ZIZ pa neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja opravljajo izvršitelji oz. pod določenimi pogoji sodni izvršitelji (5. odst. 7. čl. ZIZ) in ne policija. S tem, ko je sodišče prve stopnje Postaji mejne policije F. naložilo, da ob poskusu prehoda državne meje zadrži določena vozila dolžnika na mejnem prehodu oz. ustrezno zavarovanem prostoru do prevzema s strani izvršitelja, je izvedbo neposrednih dejanj zavarovanja preneslo na policijo in na ta način v skladu z zgoraj navedenim napačno uporabilo materialno pravo. Upoštevaje določilo 51. čl. ZIZ naloga policije v postopku zavarovanja ni opravljanje neposrednih dejanj izvršbe, temveč zgolj nudenje pomoči izvršitelju pri opravi posameznih dejanj, če ta naleti na upiranje ali ogrožanje ali če to utemeljeno pričakuje. Pogoje in način nudenja pomoči s strani policije pa določa Zakon o policiji v 23. do 25. čl. V 25. čl. tega zakona je tudi izrecno določeno, da policisti ne smejo sami opravljati dejanj, za opravljanje katerih je pristojen upravičenec (v obravnavanem primeru izvršitelj; 23. čl. Zakona o policiji).

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo, kot to izhaja iz izreka tega sklepa (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ).