Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se dopusti v smeri preizkusa obstoja posebnih okoliščin, ki upravičujejo civilno delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku in v smeri preizkusa pravilnosti uporabe tretjega odstavka 122. člena ZNP oziroma petega odstavka 70. člena SPZ.
Revizija se dopusti v smeri preizkusa obstoja posebnih okoliščin, ki upravičujejo civilno delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku in v smeri preizkusa pravilnosti uporabe tretjega odstavka 122. člena ZNP oziroma petega odstavka 70. člena SPZ.
1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju ugodilo tožbenemu zahtevku in odločilo, da je toženec dolžan plačati tožnici 14.315,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi obrestmi in ji povrniti stroške postopka. Ugotovilo je, da je med pravdnima strankama obstajala izvenzakonska skupnost, ki je trajala od leta 1977 do dne 28. 11. 1998. Ker sta pravdni stranki s skupnim delom v času trajanja njune izvenzakonske skupnosti na parc. št. 1761/15 in 1761/16 (prej 1761/6), vse k. o. ..., zgradili nedokončano stanovanjsko hišo in garažo, ta objekta spadata v skupno premoženje. V skupno premoženje pa ne spada samo zemljišče, na katerem stojita zgrajena objekta, saj predstavlja toženčevo posebno premoženje (darilna pogodba z dne 19. 3. 1992) in tudi ne hlev, ki stoji na drugi nepremičnini (parc. št. 1761/12 k. o. ...), ki je v lasti toženčevega brata. Deleža pravdnih strank na ugotovljenem skupnem premoženju sta enaka (prvi odstavek 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR), saj toženec ni uspel dokazati oziroma ni niti zatrjeval višjega deleža. Tožnica utemeljeno zahteva izplačilo svojega solastnega deleža že v tej pravdi, saj obstajajo posebne okoliščine, ki upravičujejo takšno civilno delitev skupnega premoženja. Toženec je bil namreč do tožnice nasilen že v času trajanja in tudi po razpadu zunajzakonske skupnosti, bil je spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe zoper tožnico. Tudi kasneje je bil do nje izjemno sovražno nastrojen in se ga tožnica boji še danes. Prav tako je toženec v preteklosti skupno premoženje že prodajal, ves čas postopka je svoje premoženje dejansko skrival in ga je bilo zelo težko ugotavljati. Skupno premoženje torej predstavljata gradbena objekta v vrednosti 28.630,00 EUR, zato je tožnica glede na njen polovični delež na skupnem premoženju upravičena do izplačila 14.315,00 EUR (kar predstavlja 32 % glede na celotno vrednost).
2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da toženec sam krije svoje pritožbene stroške.
3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil toženec. Predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo in postavlja dve vprašanji: 1) ali lahko subjektivne okoliščine, ki se ne nanašajo na sam predmet delitve (sovražen odnos med strankama), utemeljujejo dajatveni zahtevek, ki meri na civilno delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku namesto stvarnopravnega zahtevka in ali so v konkretnem primeru podane posebne okoliščine, ki utemeljujejo civilno delitev skupnega premoženja že v pravdi; 2) ali je mogoče s sklicevanjem na tretji odstavek 122. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) oziroma na peti odstavek 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) utemeljevati zahtevke, ki merijo na civilno delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, brez privolitve oziroma soglasja toženca k izplačilu deleža drugega solastnika. Navaja, da sta sodišči materialnopravno zmotno ugodili tožbenemu zahtevku za delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, saj so posebne okoliščine, ki naj bi utemeljevale tak dajatven zahtevek v pravdi, povsem subjektivne narave in se ne nanašajo na sam predmet delitve. Tudi ugotovljen tožničin 32 % delež ni zanemarljivo majhen. Sodna praksa namreč takšne zahtevke dopušča le izjemoma in to le takrat, ko je stranka soglašala z izplačilom drugega solastnika in ko je bil solastni predmet prodan, odtujen. V zvezi s tem se sklicuje na Sklep Vrhovnega sodišča II Ips 22/98 ter Sodbo in sklep Vrhovnega sodišča II Ips 876/2006. Subjektiven odnos med strankama ne more predstavljati posebnih okoliščin, ki bi utemeljevale dajatveni zahtevek v pravdi v smislu izvedbe delitve. Sodišče je tudi napačno uporabilo določbo tretjega odstavka 122. člena ZNP, ki je prenehal veljati in ima podobno določilo sedaj veljavni SPZ v 70. členu, kjer ureja način delitve solastne stvari. Solastnik namreč po nobeni od navedenih določb nima materialnopravne podlage za postavitev takšnega dajatvenega zahtevka in siljenje drugega solastnika v izplačilo. Če fizična delitev ni mogoča, je treba stvar prodati in kupnino razdeliti. V obravnavani zadevi je breme delitve solastnih nepremičnin nesorazmerno in nepravično porazdeljeno, saj toženec nima sredstev za izplačilo in bo nepremičnino bodisi prisiljen sam prodajati bodisi bo prišlo do prisilne prodaje v izvršbi, tožnica pa bo dobila izplačan znesek po sodbi in se dosežena kupnina ne bo delila glede na solastniške deleže. 4. Predlog je utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in je zato revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).