Jedro

Zapadle, neizplačane plače so lahko predmet pogodbe o odstopu terjatve. Glede na to in ker je upnik prehod terjatve do dolžnika iz naslova zapadlih, neizplačanih plač, o katerih je bilo odločeno z izvršilnim naslovom, nanj izkazal z overjeno pogodbo o odstopu terjatve, ni podan ugovorni razlog, da terjatev ni prešla na upnika.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.

Dolžnik mora upniku povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 3.025,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27.3.2002 dalje do plačila, v 8 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izvršbi, izdanim na podlagi izvršilnega naslova, v zvezi s popravnim sklepom z dne ..., opr. št. I ..., za izterjavo upnikove terjatve v znesku 74.220,00 SIT s pripadki dovolilo izvršbo na dolžnikovo plačo. Proti sklepu o izvršbi je dolžnik ugovarjal, da terjatev ni veljavno prešla na upnika. Terjatev namreč izhaja iz delovnega razmerja, zato je to strogo osebna terjatev in kot taka neprenosljiva. Poleg tega odstopnik terjatve P. P. ne pred ne po sklenitvi pogodbe o odstopu terjatve o le tej ni obvestil dolžnika. Dolžnik je za odstop zvedel šele ob prejemu sklepa o izvršbi.

Na dolžnikov ugovor je upnik odgovoril, da je bila terjatev nanj prenešena s pogodbo o odstopu terjatve, potrjeno s strani notarke. Prenešena je bila terjatev, ki ni stvarna pravica, zato terjatev, ki izvira iz delovnega razmerja, ni strogo osebna terjatev. Na pravno veljavnost cesije ne vpliva dejstvo, da dolžnik o odstopu ni bil obveščen, saj za cesijo ni potrebno dolžnikovo soglasje. Poleg tega pa je, kot utemeljeno opozarja upnik, dolžnik o odstopu bil obveščen, in sicer najkasneje ob prejemu tožbe v pravdni zadevi opr. št. V P ....

Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor štelo kot neutemeljen in ga zato v skladu s 3. odstavkom 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, lahko dolžnik izpodbija iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo. Ti razlogi so primeroma našteti v 1. odstavku 55. člena ZIZ. Eden izmed njih je tudi, da terjatev ni prešla na upnika (12. točka 1. odstavka 55. člena ZIZ). Ta ugovorni razlog uveljavlja dolžnik v konkretni zadevi. Glede na določbo 1. odstavka 24. člena ZIZ lahko sodišče izvršbo dovoli tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če z javno ali po zakonu overjeno zasebno listino dokaže, da je bila terjatev prenešena nanj.

Sodišče druge stopnje meni, da je terjatev P. P. do dolžnika, o kateri je bilo odločeno z izvršilnim naslovom - pravnomočno in izvršljivo sodbo, veljavno prešla na upnika in da je upnik ta prenos izkazal z listino iz 1. odstavka 24. člena ZIZ. Pravice iz delovnega razmerja (torej tudi pravica do plače) so res pravice, ki so vezane na osebo sklenitelja delovnega razmerja in so kot take neprenosljive, vendar pa niso neprenosljive tudi denarne terjatve, izvirajoče iz teh pravic. Po mnenju pritožbenega sodišča ni razloga, ki bi preprečeval delavcu, da razpolaga z že zapadlimi, a neizplačanimi zneski plač, zato so ti po mnenju sodišča druge stopnje lahko predmet cesijske pogodbe. Poleg tega je upnik izvršilnemu predlogu priložil tudi s strani notarja overjeno pogodbo o odstopu terjatve, ki jo je sklenil s P. P., kar pomeni, da je prehod terjatve P. P. nanj izkazal v skladu s 1. odstavkom 24. člena ZIZ. Ob tem gre dodati še to, da na pravno veljavnost cesije ne vpliva dejstvo, da dolžnik o odstopu ni bil obveščen (1. odstavek 438. člena ZOR). Ne glede na to pa je upnik v konkretnem primeru dokazal, da je bil dolžnik o odstopu terjatve, ki je predmet te izvršbe, obveščen najkasneje ob vročitvi tožbe upnika v pravdni zadevi opr. št. V P ... (A5).

Ker torej uveljavljan ugovorni razlog ni podan in ker tudi ne obstojijo razlogi oziroma kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odstavek 55. člena ZIZ in 2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Upnik je priglasil tudi stroške odgovora na ugovor. Ker dolžnik z ugovorom ni uspel, je sodišče druge stopnje povrnitev upnikovih stroškov ugovornega postopka naložilo v plačilo dolžniku (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Upnikove ugovorne stroške je sodišče druge stopnje odmerilo na 3.025,00 SIT, kar predstavlja strošek sestave odgovora na ugovor v višini 25 točk oziroma 2.500,00 SIT (1. alinea 6. točke tar. št. 21 Odvetniške tarife - OT), 2% materialne stroške (2. odstavek 15. člena OT) in davek na dodano vrednost. Stroške je sodišče druge stopnje odmerjalo od vrednosti spornega predmeta 74.220,00 SIT, kolikor znaša glavnica (1. odstavek 39. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), in upoštevalo vrednost točke v višini 100,00 SIT.