14. 3. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Janka Roliha, Senožeče, na seji 14. marca 2014

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru št. St 396/2010 z dne 15. 2. 2012 se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 136/2012 z dne 28. 6. 2012 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. St 396/2010 z dne 27. 3. 2012 se zavrže.

3.Ustavna pritožba zoper odgovor Varuha človekovih pravic št. 6.4 – 50/2011 – 3 – HO z dne 22. 4. 2011 se zavrže.

4.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 389. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo) ter 79. in 101. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10 in 26/11) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Prvostopenjsko sodišče je zavrglo pritožnikov predlog za izvzetje dnevnic in terenskega dodatka iz stečajne mase kot preuranjen. Pozneje je isto sodišče pritožnikov ponovni predlog zavrnilo, ker navedenega izvzetja 389. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v zvezi s 101. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ne predvideva. Pritožbeno sodišče je pritožnikovo pritožbo zoper ta sklep zavrnilo in v celoti pritrdilo razlogom prvostopenjskega sodišča.

2.Pritožnik izpodbijanim odločitvam očita kršitev drugega odstavka 14. člena, 49., 66. in 153. člena Ustave ter 25. člena Splošne deklaracije človekovih pravic (Človekove pravice, Zbirka mednarodnih dokumentov, I. del, Univerzalni dokumenti, Društvo za ZN za Republiko Slovenijo, Ljubljana 1995 – v nadaljevanju SDČP). Zatrjuje, da v njegovem primeru ni bil upoštevan 79. člen ZIZ in da mu je bila z odvzemom dnevnic in terenskih dodatkov odvzeta pravica do izbire dela, saj naj zaradi tega ne bi mogel opravljati dela poklicnega voznika. Navedeno naj bi pomenilo tudi odvzem možnosti za zaposlitev. Z odvzemom navedenih sredstev naj mu ne bi bila zagotovljena pravica do življenjske ravni, kot jo določa 25. člen SDČP. Pritožnik vlaga ustavno pritožbo tudi zoper odgovor Varuha človekovih pravic, na katerega je naslovil pobudo glede navedene problematike.

3.Pobudnik vlaga pobudo zoper izpodbijane zakonske določbe, ki naj bi bile v neskladju s pravico do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in pravico do svobode dela (49. člen Ustave). To neskladje utemeljuje z enakimi razlogi kot ustavno pritožbo glede očitkov o kršitvi drugega odstavka 14. člena in 49. člena Ustave.

B.

4.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Pritožnik zoper prvostopenjski sklep o zavrženju predloga za izvzem dnevnic in terenskega dodatka, ki ga je sodišče zavrglo zaradi preuranjenosti, ni vložil pritožbe. Ker ni izčrpal pravnih sredstev, je Ustavno sodišče njegovo ustavno pritožbo zavrglo (1. točka izreka).

5.Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev pa ne pomeni samo formalnega izčrpanja, pač pa tudi vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic že v vloženih rednih pravnih sredstvih. Pritožnik v ustavni pritožbi zoper odločitev drugostopenjskega sodišča utemeljuje očitke o kršitvah človekovih pravic, ki pa jih v pritožbi zoper odločitev prvostopenjskega sodišča ni uveljavljal. To pomeni, da pravnih sredstev po vsebini ni izčrpal. Zato je Ustavno sodišče zavrglo tudi ustavno pritožbo zoper odločitev drugostopenjskega sodišča (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je zavrglo tudi pritožnikovo ustavno pritožbo zoper odgovor Varuha človekovih pravic, saj ne gre za posamičen akt, s katerim bi bilo odločeno o njegovi pravici ali obveznosti (3. točka izreka).

7.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

8.Izpodbijane določbe ne učinkujejo neposredno. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnik je sicer vložil ustavno pritožbo, vendar jo je moralo Ustavno sodišče iz razlogov, pojasnjenih v 4., 5. in 6. točki obrazložitve tega sklepa, zavreči. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi ne bi mogla vplivati na njegov pravni položaj. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za presojo ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (4. točka izreka).

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prve in pete alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik