Jedro

Zaradi zdravstvenih razlogov stranke sodišče lahko preloži narok le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Opravičilo mora biti podprto z dokazom – zdravniškim opravičilom, izdanim na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijanem ugodilnem delu (I. in IV. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 10457/2015 z dne 11. 9. 2015 obdržalo v veljavi v prvem odstavku izreka za znesek 273,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 9. 2015 dalje in v tretjem odstavku izreka za izvršilne stroške v višini 74,00 EUR (I. točka izreka); v preostanku sklep o izvršbi v prvem odstavku za znesek 159,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 9. 2015 in za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 273,26 EUR za dan 9. 9. 2015 razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka); zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo civilne kazni v višini 253,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila (III. točka izreka); odločilo, da je toženka dolžna tožnici povrniti 162,80 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje (IV. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe je toženka vložila pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da sklep o izvršbi v celoti razveljavi in tožbeni zahtevek v celoti zavrne, s stroškovno posledico, podredno pa sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da bi moralo sodišče predlogu za preložitev naroka za glavno obravnavo ugoditi. Predlogu je predložila potrdilo UKC o zdravstvenih težavah zakonite zastopnice toženke, podrobnosti ni smela navajati. V predlogu za preložitev je predlagala tudi zaslišanje ključne osebe, V. D., ki ureja splošne, upravne in računovodske zadeve za toženko. Ta je bil takrat na prestajanju kazni zapora in je bil izpuščen 28. 2. 2016. Prilaga kopijo potrdila o odpustu. Na podlagi enakega dopisa, iz istih razlogov, v istem obdobju, sta Okrožno sodišče v Ljubljani in Delovno in socialno sodišče v Ljubljani preložili zadevi. Postopek ni ustrezal načelu poštene obravnave, toženka ni imela možnosti, da se izjavi o priloženih listinah tožnice. Sodišče bi moralo zagotoviti enakopraven položaj strank v smislu določbe 22. člena Ustave RS. Sodišče toženke ni obvestilo o tem, da predlogu za preložitev naroka ne bo ugodilo, zato je bilo začudenje toženke, ko je prejela sodbo, še večje. V nadaljevanju pritožnica postavlja nove trditve in predlaga dokaze, saj jih po njenem mnenju brez svoje krivde ni mogla predložiti na glavni obravnavi. Pojasnjuje, da toženka dejansko ni nikoli delovala na naslovu V. 1, L., ne ve za nobeno kontrolo v baru na tem naslovu, v zapisniku tožnice z dne 12. 2. 2013 je zapisano, da se je kontrolor pogovarjal z osebo V. D., kar pa ta odločno zanika.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Toženka je dne 10. 2. 2016 predlagala preložitev (prvega) naroka za glavno obravnavo razpisanega za dne 8. 3. 2016. Sodišče prve stopnje predlogu utemeljeno ni ugodilo. Zakonita zastopnica toženke se je v predlogu pavšalno sklicevala na svoje „resne zdravstvene težave“, kar pa je bilo za ugoditev predlogu premalo. Zaradi zdravstvenih razlogov stranke sodišče lahko preloži narok le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku (drugi odstavek 115. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Opravičilo mora biti podprto z dokazom – zdravniškim opravičilom, izdanim na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo (drugi odstavek 115. člena ZPP). Kot izhaja iz podatkov spisa, toženka takšnega (in ne kakšnega drugačnega) opravičila k predlogu ni priložila in so drugačne pritožbene trditve protispisne.

6. Toženka v ugovoru zoper sklep o izvršbi v dokaz svojih trditev ni predlagala nobenega dokaza. V predlogu za preložitev naroka pa je predlagala zaslišanje V. D. (moža zakonite zastopnice toženke) „ki je in ureja vse splošne, pravne in računovodske zadeve za T.“. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je ta dokazni predlog nesubstanciran – toženka namreč ni navedla, kaj konkretnega naj bi priča izpovedala. V skladu z 236. členom ZPP mora stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, poprej navesti, o čem naj priča. Le tako lahko sodišče oceni smotrnost izvedbe dokaza (ali gre za pravno relevantna dejstva ali ne). Takšen dokazni predlog je zato sodišče prve stopnje upravičeno zavrnilo (drugi odstavek 287. člena ZPP), takšen predlog pa tudi ni bil razlog za preložitev naroka.

7. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da toženka ni izkazala upravičenih razlogov za preložitev naroka. O tem toženke ni bilo dolžno obveščati. Če stranka ne prejme obvestila sodišča o preložitvi, to pomeni, da bo sodišče narok opravilo. Če se stranka ne udeleži naroka, mora trpeti morebitne škodljive posledice svoje odsotnosti. Sodišče prve stopnje je ravnalo v skladu z določili ZPP, ko je narok opravilo. Pri tem se toženka ne more uspešno sklicevati na drugačno odločitev sodnika istega oziroma drugega sodišča prve stopnje v podobnem primeru. Sodišče prve stopnje tako očitane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni zagrešilo.

8. Sodišče prve stopnje je odločalo v okviru trditev in na podlagi dokazov, ki sta jih pravdni stranki podali in predložili do naroka za glavno obravnavo 8. 3. 2016 oziroma na tem naroku (7. člen, 212. člen ZPP). Trditev in dokazov, ki jih toženka postavlja šele v pritožbi, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj razlog s katerim opravičuje postavitev trditev in predlaganje dokazov šele v pritožbi, po povedanem ni opravičljiv razlog (prvi odstavek 337. člena ZPP).

9. Iz zapisnika o opravljeni kontroli z dne 12. 2. 2014 izhaja, da se je v lokalu B., V. 1, L., predvajala glasba (preko glasbenega stolpa), ugotovljeno pa je bilo tudi, da se v lokalu nahaja TV sprejemnik. Zatrjevano in izkazano (račun z dne 12. 2. 2014, priloga A 14) pa je bilo tudi, da je bila v spornem obdobju pravna nosilka dejavnosti prav toženka. S strani tožnice poslanega dovoljenja za izvajanje del s sredstvi za mehanično reprodukcijo oziroma sekundarno difuzijo, toženka ni podpisala (trditve IV. točka pripravljalne vloge tožnice z dne 14. 1. 2016). Navedenih trditev toženka ni (pravočasno) prerekala, niti se ni opredelila do predloženih dokazov. Upravičeno je zato sodišče prve stopnje zaključilo, da je v spornem obdobju (februar do december 2014) toženka zaščiteni repertoar tožnice uporabljala nelegalno. Ker je imela toženka od neupravičene uporabe tuje pravice določene koristi, imajo prikrajšani avtorji oziroma tožnica, ki kolektivno upravlja oziroma uveljavlja avtorska dela s področja glasbe, pravico terjati nadomestilo za javno priobčitev (uporabo) glasbenih del. Nadomestilo je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo v skladu s Pravilnikom o javni priobčitvi glasbenih del oziroma tarifni št. III-A/2,(1) v višini 273,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 9. 2015 dalje (21. člen, drugi odstavek 146. člena, 147. člen Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah; 198. člen Obligacijskega zakonika).

10. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo v izpodbijanem ugodilnem delu, potrdilo (353. člen ZPP).

Op. št. (1): Gostinski obrati z mehanično glasbo z možnim številom obiskovalcev do 50.