Jedro

Odločitev sodišča prve stopnje je glede na zakonsko določbo drugega odstavka 71. člena ZIZ, ko je dovolilo odlog le za tri mesece iz posebnih upravičenih zdravstvenih razlogov in ne do konca zdravljenja, materialno pravno pravilna in se v izogib ponavljanju višje sodišče sklicuje na obrazložitev sklepa sodišča prve stopnje. Sicer pa je določba drugega odstavka 71. člena ZIZ jasna, višje sodišče tudi meni, da na podlagi take določbe tudi ni kršeno načelo socialne in pravne države, saj je potrebno v izvršilnem postopku gledati interese obeh strank, upnika, ki ne more do svoje nepremičnine, in dolžnice, ki biva v tuji nepremičnin in ne plačuje uporabnine in stroškov. Bistvo izvršilnega postopka pa je, da se v čimkrajšem času uresniči ustavna pravica do sodnega varstva.

Kolikor dolžnica v pritožbi predlaga še, da se izvršba odloži do konca postopka pred Ustavnim sodiščem v zvezi s pobudo za presojo ustavnosti drugega odstavka 71. člena ZIZ, višje sodišče pritožnici pojasnjuje, da takih razlogov v okviru postopka pred sodiščem prve stopnje do izdaje sklepa z dne 26. 5. 2016 dolžnica ni podala, zato je to v okviru tega pritožbenega postopka nedopustna pritožbena novota in je višje sodišče pri odločitvi ne more upoštevati (337. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep v zavrnilnem delu, kolikor sodišče ni ugodilo predlogu dolžnice za odlog izvršbe nad časovno omejitvijo treh mesecev od izdaje sklepa sodišča prve stopnje, zavrne in sklep v tem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlogu dolžnice za odlog izvršbe z dne 9. 5. 2016 ugodilo tako, da je odložilo izvršbo za čas treh mesecev od izdaje tega sklepa (in ne do konca zdravljenja).

2. Zoper navedeni sklep vlaga dolžnica po svoji pooblaščenki pravočasno pritožbo ter predlaga, da se izvršba odloži, dokler se dolžnici vsaj deloma ne izboljša zdravstveno stanje oziroma dokler ni odločeno glede njene pobude za ustavno presojo drugega odstavka 71. člena ZIZ. Navaja, da ne obstaja verjetnost, da bo dolžnica po treh mesecih že sposobna za nadaljevanje izvršbe z deložacijo. Ker je v skladu drugim odstavkom 71. člena ZIZ mogoče izvršbo odložiti iz posebno upravičenih razlogov le enkrat in to za tri mesece in iz enakih upravičenih razlogov izvršbe ne bo mogoče več odložiti, je dolžnica vložila pobudo za presojo ustavnosti drugega odstavka 71. člena ZIZ, ker gre po njeni oceni za določbo, ki je v neskladju z 2. členom Ustave RS z načelom pravne in socialne države. Ponavlja razloge, kot v predlogu za odlog in sicer, da je bila dvakrat operirana na glavi in da okreva po operaciji, da njeno zdravljenje še vedno poteka, saj ne more normalno govoriti, ima spremstvo kamorkoli gre, ne sme biti izpostavljena stresu in da bi bila selitev zanjo življenjsko nevarna. Dolžnica in njen dveletni sin zaradi izjemno slabega finančnega stanja nimata kam iti, zaradi česar bi ob izpraznitvi nepremičnine oba ostala na cesti, česar pa dolžnica v stanju v kakršnem je, ne bi mogla prenesti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločitev sodišča prve stopnje je glede na zakonsko določbo drugega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ko je dovolilo odlog le za tri mesece iz posebnih upravičenih zdravstvenih razlogov in ne do konca zdravljenja, materialno pravno pravilna in se v izogib ponavljanju višje sodišče sklicuje na obrazložitev sklepa sodišča prve stopnje. Sicer pa je določba drugega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju jasna, višje sodišče tudi meni, da na podlagi take določbe tudi ni kršeno načelo socialne in pravne države, saj je potrebno v izvršilnem postopku gledati interese obeh strank, upnika, ki ne more do svoje nepremičnine in dolžnice, ki biva v tuji nepremičnin in ne plačuje uporabnine in stroškov. Bistvo izvršilnega postopka pa je, da se v čimkrajšem času uresniči ustavna pravica do sodnega varstva.

5. Kolikor pa dolžnica v pritožbi predlaga še, da se izvršba odloži do konca postopka pred Ustavnim sodiščem v zvezi s pobudo za presojo ustavnosti drugega odstavka 71. člena ZIZ, pa višje sodišče pritožnici pojasnjuje, da takih razlogov v okviru postopka pred sodiščem prve stopnje do izdaje sklepa z dne 26. 5. 2016 dolžnica ni podala, zato je to v okviru tega pritožbenega postopka nedopustna pritožbena novota in je višje sodišče ne more pri odločitvi upoštevati (337. člen Zakona o pravdnem postopku ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti, je odločilo kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Odločitev o zavrnitvi pritožbe vsebuje tudi odločitev o zavrnitvi zahteve za povračilo pritožbenih stroškov, saj pritožnica s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 174. člena ZPP in 15. členom ZIZ).