Jedro

Prvostopni organ je po opravljenih poizvedbah v svojih evidencah o ugotovljenih kršitvah navzkrižne skladnosti in ugotovitvi, da tožnik v roku ni oddal zbirne vloge, temveč z vložitvijo zamudil 16 dni, po uradni dolžnosti izdal izpodbijano odločbo, s katero je tožniku naložil vračilo dela že prejetih sredstev, ne da bi pred tem tožnika z navedeno ugotovitvijo in posledicami te ugotovitve seznanil in mu dal možnost, da se o tem izjavi. S tem je kršil načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33002-137/2013/1 z dne 22. 11. 2013, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da je tožnik dolžan vrniti del sredstev, prejetih z odločbo, št. 33027-83/2010/6; 33027-84/2010/6; 33027-85/2010/7; 33027-86/2010/6; 33027-88/2010/6; 33027-89/2010/6, v znesku 4.0612,63 EUR (1. točka izreka), določil način in rok plačila (2. točka izreka), odločil še, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (3. točka izreka) in da posebni stroški v tem postopku niso nastali (4. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je tožnik v letih 2009 do 2011 prejel po v izreku citiranih odločbah sredstva iz naslova ukrepa skupne kmetijske politike Podpora za prestrukturiranje vinogradov v letu 2011 v skupnem znesku 76.155,48 EUR. Po 103.z členu Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. 10. 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (v nadaljevanju Uredba o enotni SUT) je določena sankcija v obliki zmanjšanja zneska plačila za kmeta, za katerega se ugotovi, da v določenem obdobju ni izpolnjeval vseh zahtev in predpisanih ravnanj iz navedenih Uredb. Organ je po opravi poizvedb o ugotovljenih kršitvah navzkrižne skladnosti in o prejetih zbirnih vlogah za leta, za katera je bil tožnik zavezan spoštovati načela navzkrižne skladnosti, ugotovil, da tožnik v letu 2012 ni oddal zbirne vloge za to leto pravočasno, temveč 16 dni prepozno. Glede na 70. člen Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. 11. 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina, je organ izračunal znesek znižanja: (prejeta sredstva/ 3 leta) x odstotek znižanja = znesek znižanja, torej (76.155,48 EUR / 3) x 0,16 = 4.061,63 EUR.

2. Drugostopni organ je s svojo odločbo potrdil odločitev prvostopnega organa in zavrnil pritožbo tožnika.

3. Tožnik je tožbo najprej vložil zaradi molka organa, ker drugostopni organ o njegovi pritožbi zoper prvostopno odločbo ni odločil v predpisanem roku in tudi ne na njegovo nadaljnjo zahtevo. Navedel je, da ni sporno, da je v letu 2012 zamudil z oddajo zbirne vloge za leto 2012 za 16 dni, vendar pa je prvostopna odločba nezakonita, ker je organ zmotno ugotovil dejansko stanje in nanj nepravilno uporabil materialno pravo. Tožnik je bil od 11. 5. 2012 do 17. 5. 2012 v Braziliji in je prišel zato v zamudo z oddajo zbirne vloge. Poleg tega je zbolel za rakom na črevesju in bil zaradi tega že večkrat operiran. Teh dejstev tožnik ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji, ker je bila odločba izdana brez obravnave in se je z očitanimi kršitvami seznanil šele s prejemom odločbe. Prvostopni organ bi moral uporabiti peti odstavek 70. člena Uredbe št. 1122/2009 tako, da bi upošteval, da je šlo za primer višje sile in izjemnih okoliščin in se znižanje ne bi uporabilo. Organ bi pa tudi moral uporabiti drugi odstavek 24. člena Uredbe št. 73/2009, saj bi moral šteti, da gre za manjše neupoštevanje in se zato znižanje ne uporabi. Ta določba pa tudi omejuje znesek znižanja na 5 % in je zato odločitev o znižanju za 16 % napačna. Tožnik je predlagal odpravo prvostopne odločbe in naložitev toženki povrnitev stroškov postopka. Po izdaji drugostopne odločbe je tožnik vztrajal pri tožbi, poudaril, da ne v prvostopni in ne v drugostopni odločbi organa nista očitala tožniku kakorkoli višjo stopnjo krivde kot malomarnost, kakor tudi, da bi zaradi zamude pri oddaji vloge nastale kakšne posledice. Sicer je pa drugostopni organ v obrazložitvi navedel, da je tožnik vložil vlogo 29. 5. 2012, v nadaljevanju pa, da je bilo mogoče zbirno vlogo brez posledic znižanja vložiti najkasneje do 1. 6. 2012, torej je bilo znižanje neupravičeno. Vztrajal je pri povedanem s tem, da je predlagal, da sodišče odpravi tudi drugostopno odločbo.

4. Toženka na tožbo vsebinsko ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o naložitvi vračila tožniku dela prejetih sredstev iz naslova ukrepa Podpora za prestrukturiranje vinogradniških površin v višini 4.061,63 EUR. Organ je sprejel za tožnika sporno odločitev po tem, ko je v postopku kontrole navzkrižne skladnosti ugotovil, da je tožnik z oddajo zbirne vloge za leto 2012 zamudil 16 dni (tožnik je vlogo vložil 29. 5. 2012), kar ob upoštevanju petega odstavka 70. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. 11. 2009, pomeni, da je tožnik dolžan vrniti ustrezen znesek znižanja prejetih sredstev.

7. Tožnik ugovarja sprejeti odločitvi, ker meni, da bi moral organ upoštevati, da je rok za oddajo zbirne vloge za leto 2012 zamudil zaradi višje sile oziroma izjemnih okoliščin (bil je na potovanju v tujini in bil zaradi bolezni večkrat operiran), česar pa v postopku na prvi stopnji ni mogel uveljavljati, ker je bila odločba izdana brez obravnave oziroma brez njegovega sodelovanja in se je z očitanimi kršitvami seznanil šele s prejemom prvostopne odločbe.

8. Sodišče se uvodoma opredeljuje do zatrjevanih kršitev določb postopka in sodi, da je ta kršitev podana. Iz podatkov izpodbijane odločbe in upravnega spisa izhaja, da je prvostopni organ po opravi poizvedb v svojih evidencah o ugotovljenih kršitvah navzkrižne skladnosti in ugotovitvi, da tožnik v letu 2012 v roku ni oddal zbirne vloge za leto 2012, temveč z vložitvijo zamudil 16 dni, po uradni dolžnosti izdal izpodbijano odločbo, s katero je tožniku naložil vračilo dela že prejetih sredstev v znesku 4.061,63 EUR, ne da bi pred tem tožnika z navedeno ugotovitvijo in posledicami te ugotovitve seznanil in mu dal možnost, da se o tem izjavi. S tem je kršil načelo zaslišanja stranke iz 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem je, preden se izda odločba, treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Enako postopanje organu nalaga tudi tretji odstavek 146. člena ZUP, po katerem mora uradna oseba, ki vodi postopek, stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik med drugim omogočiti, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku (1. točka). Ker organ tako ni postopal, je s tem zagrešil absolutno bistveno kršitev določb postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP) in je že zato treba izpodbijano odločbo odpraviti.

9. V zvezi s tožbenimi ugovori tožnika glede napačne uporabe materialnega prava pa sodišče še dodaja naslednje:

10. V 10. členu Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2012 je določeno, da morajo nosilci kmetijskih gospodarstev, vključno z nosilci KMG – planina in KMG – skupni pašnik od 27. 2. do 6. 5. 2012 pri agenciji vložiti zbirno vlogo, če so (med drugim) zavezancu za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti. Zapoznela vložitev zbirne vloge po preteku roka iz prvega odstavka 10. člena te uredbe se obravnava v skladu z odločbami 23. člena Uredbe 1122/2009/ES, razen za zahtevek za dodelitev dodatka za posebno premijo za bike in vole, zahtevek za dodelitev dodatka za stročnice in zahtevek za dodelitev dodatka za lupinarje, ki se obravnava v skladu z določbami 24. člena Uredbe 1122/2009/ES (14. člen Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2012). 23. člen citirane evropske Uredbe med drugim določa, da ima razen v primerih višje sile in izjemnih okoliščin, navedenih v členu 75, predložitev zahtevka za pomoč na podlagi te uredbe po ustreznem roku za posledico 1 % znižanje zneskov na delovni dan, do katerih bi bil kmet upravičen, če bi predložil zahtevek v roku; če je zamuda daljša od 25 koledarskih dni, se šteje, da je zahtevek nesprejemljiv (prvi odstavek). V 75. členu te uredbe pa je uvodoma določeno, da če kmet ne more izpolnjevati svojih obveznosti zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, kakor je navedeno v členu 31 Uredbe (ES) št. 73/2009, obdrži pravico do pomoči v zvezi z površino ali živalmi, upravičenimi v času primera višje sile ali izjemnih okoliščin; kadar poleg tega neskladnosti kot posledica višje sile ali izjemnih okoliščin zadeva navzkrižno skladnost, se ustrezno znižanje ne uporabi (1. odstavek); o primerih višje sile in izjemnih okoliščinah v smislu člena 31 Uredbe (ES) št. 73/2009 se pisno uradno obvesti pristojni organ, z ustreznimi dokazi v skladu z zahtevami pristojnega organa, v desetih delovnih dneh od datuma, ko kmet lahko to stori. Iz citiranih določb torej sledi, da bi moral tožnik uveljavljati zamudo zaradi višje sile oziroma izjemnih okoliščin v roku deset delovnih dni od datuma, ko je to lahko storil. To dejstvo pa v upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni bilo preverjano, kar pa bo moral storiti prvostopni organ v ponovnem postopku in se pri tem tudi opredeliti do predloženih dokazov tožnika.

11. Tožnik tudi ugovarja, da bi moral organ pri svoji odločitvi uporabiti 24. člen Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. 1. 2009, ki v primeru, če gre za malomarnost v primeru neupoštevanja pravil o navzkrižni skladnosti, določa, da odstotek znižanja ne sme presegati 5 %, v primeru ponavljajočega se neupoštevanja pa 15 % (drugi odstavek). Sodišče se s tem tožbenim stališčem ne more strinjati. Uredba Komisije (ES) št. 1122/2009 namreč vsebuje podrobna pravila za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in je torej v razmerju do zadnje navedene Uredbe specialen predpis, ki je bil tudi sprejet kasneje (30. 11. 2009). Ob tem pa sodišče še dodaja, da v obravnavanem primeru ne gre za vprašanje naklepa oziroma malomarnosti tožnika, temveč ali je tožnik pravočasno in primerno uveljavljal razlog za zapoznelo vložitev zbirne vloge za leto 2012. 12. V zvezi s tožnikovim ugovorom o navedbi iz obrazložitve drugostopne odločbe, ki kaže na to, da je odločitev prvostopnega organa napačna, pa sodišče najprej pojasnjuje tožniku, da je predmet presoje v upravnem sporu odločba, s katero je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (2. člen ZUS-1), torej je v obravnavanem primeru to prvostopna odločba, s katero je prvostopni organ naložil tožniku vračilo dela prejetih sredstev, ne pa drugostopna odločba, s katero je drugostopni organ odločil o pritožbi tožnika zoper prvostopno odločbo. Ne glede na to pa sodišče še dodaja, da bi bilo sicer iz obrazložitve drugostopne odločbe možno izvesti zaključek, kot ga podaja tožnik. Drugostopni organ je namreč citiral 23. člen Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009, ki najprej predpisuje 1 % znižanje zneskov na delovni dan (torej predpisuje znižanje v odvisnosti od dni zamude), nato pa še, da se v primeru zamude več kot 25 delovnih dni šteje, da je zahtevek nesprejemljiv (torej, da se zahtevek zavrne v celoti) in zaključil, da je bilo glede na citirano določbo v letu 2012 zbirno vlogo brez kakršnihkoli znižanj mogoče vložiti najkasneje do 1. 6. 2012. Tak zaključek pa je očitno napačen že glede na citirano določbo Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009. Ker pa je sodišče s to sodbo odpravilo prvostopno odločbo in je s tem drugostopna odločba izgubila svoj pravni učinek, tak napačen zaključek drugostopnega organa glede na sprejeto odločitev sodišča nima relevantnega vpliva.

13. Sodišče tako ugotavlja, da je organ pri svojem odločanju kršil pravila postopka, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), zaradi česar je tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek, v katerem naj organ, sledeč stališčem sodišča, ki se tičejo postopka, o zadevi ponovno odloči. 14. Odločitev o ugoditvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).