Jedro

Če sta stranki na glavni obravnavi izredno izjavili soglasje za prebranje izpovedbe priče, ki je podlaga izpodbijani sodbi, odsotnosti soglasja ni mogoče ustrezno izpodbijati s pritožbo.

Izrek

Pritožba obdolženega A. G. se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi obsodilni del sodbe sodišča prve stopnje. Obdolženi A. G. je dolžan plačati 50.000,00 SIT povprečnine.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženi spoznan za krivega kaznivega dejanja goljufije po I. odstavku 217. člena Kazenskega zakonika. Izrečena je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo tri mesece zapora in preizkusno dobo dveh let ter s posebnim pogojem plačila lastniku oškodovanega podjetja K., d.o.o., M. R. premoženjskopravnega zahtevka v znesku 549.281,70 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. V enakem obsegu je bilo ugodeno temu premoženjskopravnemu zahtevku. Obdolžencu je bilo naloženo še plačilo povprečnine v znesku 80.000,00 SIT na račun stroškov kazenskega postopka. Z isto sodbo je bila zoper obdolženca zavrnjena obtožba zaradi kaznivega dejanja goljufije po I. odstavku 217. člena na škodo podjetja K., d.o.o., C.. Stroški tega dela kazenskega postopka so obremenili proračun, oškodovano podjetje pa je bilo s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napoteno na pravdo. Zoper obsodilni del te sodbe se je pravočasno pritožil obdolženi po zagovorniku zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o premoženjskopravnem zahtevku. Predlagal je spremembo tega dela sodbe in izdajo oprostilne sodbe, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba ni utemeljena. V pritožbi zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka ni podana, saj je bila izpovedba priče M. R. prebrana na glavni obravnavi v izrecnem soglasju s strankami. Zato so nasprotne pritožbene navedbe brez podlage v spisovnem gradivu. Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo dejansko stanje, kar velja tudi glede obdolženčevega naklepa. Sicer ni jasno, kaj naj bi se s pribavo celotne bruto bilance za obdolženčevo trgovino dokazovalo, saj je priča M. R. dovolj pojasnil obdolženčevo poslovanje z njegovim podjetjem, pa tudi njegovo obnašanje po tem, ko je bil terjan za plačilo dolga. Sicer pa je v tem delu pritožba celo v nasprotju s prvotnim zagovorom, da je zaostanek plačila le posledica založitve faktur. Tudi z zaslišanjem šoferja oškodovanega podjetja, ki je obdolžencu dostavljal blago, ne bi bilo mogoče izpodbiti dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje. Velja poudariti, da sklicevanje v zagovoru na dobavo blaga proti obdolženčevi volji ni sprejemljivo, saj je obdolženec to blago v trgovini vendar prodal, pa izkupička ni nakazal oškodovanemu podjetju. Zato je v skupnem znesku vrednosti vseh 23 dobav izkazana tudi njegova premoženjska korist. Tudi v premoženjskopravnem zahtevku ni zatrjevane napake. Znesek 549.281,70 SIT je pojasnjen z vrednostjo vseh dobav, z odločitvijo o pripadajočih zamudnih obrestih pa je mišljeno obrestovanje vsakega posameznega zneska. Morda bi bil lahko premoženjskopravni zahtevek bolj precizen, vendar zaradi takšne formulacije ne more biti nezakonit. Sodišče druge stopnje je ocenilo še primernost izrečene kazenske sankcije. Mnenja je, da ta ustreza vsem ugotovljenim okoliščinam in je zato ni potrebno spremeniti v obdolženčevo korist. Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti. Glede na obrazloženo pritožbi ni bilo ugoditi. Zaradi neuspeha s pritožbo mora obdolženi plačati povprečnino, ki je edini strošek tega pritožbenega postopka. Tudi sodišče druge stopnje meni, da je obdolženec plačilno sposoben. Znesek je odmerjen z upoštevanjem zapletenosti zadeve in kratkotrajnosti pritožbenega postopka.