Jedro

O zahtevi za izdajo začasne odredbe, vloženi skupaj s predlogom za dopustitev revizije, je mogoče odločiti le do odločitve o reviziji. Ker je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog za njeno dopustitev, ni izpolnjen pogoj za vsebinsko odločanje o začasni odredbi. Zahtevo je zato zavrglo.

Izrek

I. Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

1. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

2. Tožeča stranka je skupaj s predlogom za dopustitev revizije zahtevala tudi izdajo začasne odredbe.

3. Stranke z interesom A. A., B. B., C. C. in D. D. so v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe predlagale, naj jo Vrhovno sodišče kot neutemeljeno zavrne. Stroškov niso priglasile.

4. Iz prvega odstavka 84. člena ZUS-1 je razvidno, da vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je bila vložena. Izjema je predvidena v drugem odstavku navedenega člena, skladno s katerim lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. 5. Iz navedenih določb izhaja, da je o zahtevi za izdajo začasne odredbe mogoče odločiti le do odločitve o reviziji. Ker je Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi zavrnilo predlog za njeno dopustitev, ni izpolnjen pogoj za vsebinsko odločanje o začasni odredbi. Zahtevo je zato zavrglo.

6. Tožeča stranka s predlogom za dopustitev revizije in zahtevo za izdajo začasne odredbe ni uspela, zato stroške, ki so ji v zvezi s tem nastali, nosi sama (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).