Jedro

Praviloma naj pogodba ostane v veljavi. Razveza pogodbe je izjema.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi. Izpodbijana sodba se razveljavi pod točko II (odločitev o zavrženju tožbe v delu, ki obsega podrejen tožbeni zahtevek) in pod točko III (odločitev o pravdnih stroških). V tem obsegu se zadeva vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sicer se pritožba zavrne in izpodbijana sodba pod točko I potrdi (odločitev o zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka).

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se razveže izročilna pogodba, sklenjena med J. G. na eni strani ter J. in M. G. na drugi strani v obliki notarskega zapisa SV 835/2001 z dne 28.11.2001. Zavrnilo je tudi zahtevek za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine in na ugotovitev, da nepremičnine, ki so bile predmet izročilne pogodbe, spadajo v zapuščino pokojnega J. G.. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo v delu, ki obsega podrejen tožbeni zahtevek. Gre za zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da ji iz premoženja, ki je bilo predmet navedene izročilne pogodbe, pripada nujni delež in da je druga toženka kot pravna naslednica prvega toženca dolžna tožnici izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno listino.

Sodišče prve stopnje je primarni tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi za razvezo pogodbe; tožbo s podrejenim zahtevkom je zavrglo, ker tožeča stranka ni izkazala interesa za ugotovitveni zahtevek oziroma napotitve zapuščinskega sodišča na pravdo.

Zoper sodno odločbo se pritožuje tožeča stranka.

V zvezi z zavrnitvijo tožbenega zahtevka navaja, da se sodišče pri odločitvi ni spuščalo v posamezne obveze toženih strank, ki sta jih prevzeli s pogodbo. Zgolj pavšalno je ugotovilo, da je bilo izpolnjevanje primerno. To se nanaša le na hrano in pranje, sama pa sta potrdila, da si je obleko kupoval sam. Oskrba ni bila primerna, saj je preužitkar toženca odklanjal. Ni res, da sta skrbela za zdravstveno oskrbo, saj je bilo ugotovljeno, da oče ni imel zdravstvene kartoteke. Sodišče prve stopnje zanemari, da je preužitkar moral oditi v Dom starejših občanov, ker ni bil več v celoti sposoben za samostojno življenje. Namesto, da bi sodišče ocenjevalo ravnanje tožencev, ocenjuje ravnanje tožeče stranke. Dejansko stanje je nepravilno ugotovljeno.

Nepravilna je odločitev sodišča tudi, kar zadeva podrejeni tožbeni zahtevek. Tožnica zahtevo uveljavlja na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani (domnevno v Grosupljem, glej I Cp 1003/2006 kot prilogo B 2). Toženec ni izpolnil nobene od obveznosti, ki jih je bil po izročilni pogodbi dolžan, zato gre za očitno nesorazmerje med dajatvami pogodbenih strank.

Pritožba je delno utemeljena.

O primarnem tožbenem zahtevku: Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka je pravilna. Pritožbeni razlogi niso podani (1. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in 2. odstavek 350. člena ZPP). Sodišče druge stopnje sprejema vse dejanske in pravne razloge sodišča prve stopnje. Ponavljanje teh razlogov zato ni potrebno. Odgovoriti je treba le na pritožbene trditve.

Najprej je treba povedati, da je vprašanje, ali so podani razlogi za razvezo preužitkarske pogodbe (analogna uporaba v času sestave pogodbe veljavnega 120. člena Zakona o dedovanju – ZD, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje), stvar dejanskega stanja, v zvezi s tem pa vprašanja, kako je treba razumeti pravni standard „neizpolnjevanje obveznosti.“ Sodišče druge stopnje v zvezi s tem vprašanjem nima nobenih pomislekov glede dokazne ocene, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje.

Pritožba izpostavlja kupovanje obleke, vendar to sploh ni bilo predmet trditev o neizpolnjevanju obveznosti. Glede tega je tožnica trdila, da toženec ni imel perila in obutve, ne pa, da si je obleko moral sam kupovati. Da si je obleko sam kupoval, je izpovedal prvi toženec (list. št. 35), vendar pa tožba ne temelji na tem. Pritožba tudi ne konkretizira, kje in v kakšni obliki naj bi bilo med postopkom ugotovljeno, da oče ni imel zdravstvenega kartona. Sodba tega ne ugotavlja. To, da je prišlo do namestitve v Dom starejših, ni v nasprotju s pogodbo. Kot že rečeno, pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno ocenilo vse dokaze v zvezi z vprašanjem, ali sta toženca sicer pogodbo izpolnjevala. Na splošno pa v zvezi za vsako pogodbo velja pravilo, da naj pogodba, če se le da, ostane v veljavi. Razveza pogodbe je izjema. Sicer pa bi oče tožnice in prvega toženca lahko zahteval izpolnjevanje pogodbe, če bi štel, da je toženca ne izpolnjujeta. Tako pa je očitno, da tega ni štel za potrebno. Ni namreč zahteval niti izpolnjevanja pogodbe niti razveze. Za slednje se je odločila šele tožnica kot dedinja. S tem v zvezi tudi sodišče druge stopnje sprejema razloge sodišča prve stopnje o vlogi tožeče stranke v zadnjih mesecih pred očetovo smrtjo. Ne drži torej pritožbeni očitek o tem, da je sodišče prve stopnje ocenjevalo ravnanje tožnice ne pa ravnanja tožencev. Ocena ravnanja tožnice je bila potrebna zaradi razumevanja celotne situacije oziroma kot podkrepitev odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka. Tako je torej odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

O podrejenem tožbenem zahtevku: V tem delu je pritožba utemeljena. Sodišče prve stopnje utemeljuje zavrženje tožbe glede podrejenega tožbenega zahtevka v sodbi na strani 12, list. št. 127, v 2., 3. in 4. odstavku na omenjeni strani. V 2. in 3. odstavku sodišče ugotavlja, da ni šlo za nesorazmerje med dajatvami in da se je pogodba izpolnjevala, ker da tožeča stranka za svoje trditve ni predložila ustreznih dokazov. Sodišče prve stopnje pa v 4. odstavku nerazumljivo in brez zveze s prejšnjima dvema odstavkoma zaključi, da sodišče prve stopnje ni pristojno za odločanje o tem, ali tožeči stranki pripada nujni delež in kakšen je ta, ker tožeča stranka ni izkazala interesa za ugotovitveni zahtevek, oziroma napotitve zapuščinskega sodišča na pot pravde. Zato sodišče v tem delu tožbo zavrže. Povedano pomeni, da razlogi v 2. in 3. odstavku kažejo, kot da sodišče prve stopnje šteje, da zahtevek ni utemeljen, ker ni dokazano, da naj bi šlo za darilo, nato pa tožbo s podrejenim zahtevkom zavrže, ker da ni izkazan pravni interes. Pri tem očitno spregleda, da se tožnica že v tožbi (list. št. 3) sklicuje na sklep po napotitvi na pravdo Okrajnega sodišča v Grosupljem D 184/2005 z dne 21.10.2005. V tem delu gre torej za bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. V tem delu je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje o podrejenem zahtevku ponovno odločati v luči zgoraj povedanega. Kršitve sodišča prve stopnje so take narave, da jih sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti (1. odstavek 354. člena ZPP).

Odločitev pritožbenega sodišča o potrditvi sodbe temelji na 353. členu ZPP. Razveljavitev odločitve o pravdnih stroških je posledica razveljavitve odločbe o podrejenem tožbenem zahtevku. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. točki 165. člena ZPP.