Jedro

Ob opisanem dejanskem stanju v zvezi z zdravstvenim stanjem mld. A. A. in zakonsko določenimi razlogi za opustitev cepljenja (drugi odstavek 22.a člena ZNB) se sodišče ne strinja s tožbenim očitkom, da mnenje strokovne komisije ne bi bilo obrazloženo. Tožnika namreč obstoja prvih dveh razlogov nista niti zatrjevala, glede tretjega razloga pa je komisija v strokovnem mnenju pojasnila, da alergične in druge bolezni v družini in sorodstvu, okužbe dihal in alergične bolezni pri mld. A. A. niso razlog za opustitev cepljenja. In če je temu tako (torej, da zdravstvena stanja, ki jih v predlogu opisujeta tožnika in izhajajo tudi iz zdravstvenega kartona mld A. A., niso razlog za opustitev cepljenja, kar je strokovna ocena, v katero se sodišče ne spušča), je pa s tem strokovna komisija tudi pojasnila, zakaj se ni odločila za izvedbo dodatnih zdravstvenih pregledov v smislu določbe prvega odstavka 22.c člena ZNB.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z odločbo št. 181-280/2018-10 z dne 6. 5. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) odločila, da se cepljenje mld. A. A. proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa B, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu in rdečkam ne opusti. Posebni stroški v postopku niso nastali.

2. Iz obrazložitve izhaja, da sta tožnika predlagala opustitev cepljenja hčerke iz vseh treh razlogov, kot jih določa drugi odstavek 22.a člena Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB), in sicer zaradi alergij na sestavine cepiva, resnega nezaželenega učinka cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva in zaradi zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Skladno z 22.b členom ZNB je svoje mnenje o predlogu podala komisija za cepljenje. Komisija je odločala na podlagi medicinske dokumentacije v predlogu tožnikov, saj je ocenila, da dodatna zdravstvena dokumentacija oziroma zdravstveni pregledi za izdajo mnenja niso potrebni. Proučila je razloge po drugem odstavku 22.a člena ZNB in ugotovila, kot izhaja iz izreka odločbe, pri čemer je dodala, da se cepljenje lahko izvede v bolnišnici pod nadzorom. Predlagatelja sta imela možnost se izreči o strokovnem mnenju, podala sta komentar, ne pa tudi dodatne zdravstvene dokumentacije. Tožena stranka je mnenje komisije ocenila kot natančno in strokovno obrazloženo, zato je na osnovi mnenja izdala izpodbijano odločbo.

3. Tožnika v tožbi, s katero izpodbijata odločbo tožene stranke, opozarjata, da komisija ni ugotovila zdravstvenega stanja mld. A. A. in da se komisija ni opredelila do pomembnih dejstev in tveganj. Svojo odločitev je komisija sprejela brez potrebnih preiskav. Vse navedbe v predlogu tožnikov je komisija zavrnila z enim stavkom, in sicer da alergične in druge bolezni v družini in sorodstvu, okužbe dihal in alergične bolezni pri otroku niso kontraindikacija, da bi opustili cepljenje. Po 22.č členu ZNB pa bi komisija morala dodatno proučiti razloge v zvezi z opustitvijo cepljenja, se glede njih opredeliti in jih obrazložiti. Namesto tega je naredila "oceno na prst". Odločitev, da se cepljenje lahko izvede v bolnišnici pod nadzorom, pa pravzaprav dokazuje, da je cepljenje za otroka tvegano. Zato ne drži ugotovitev tožene stranke, da je komisija izdelala natančno in strokovno utemeljeno mnenje. Strokovno mnenje je v resnici neobrazloženo, do navedb iz predloga tožnikov se ne opredeljuje in ne pojasni, zakaj dodatni zdravstveni pregledi oziroma zdravstvena dokumentacija niso potrebni. Tožena stranka bi od komisije morala zahtevati dopolnitev strokovnega mnenja, kar izhaja tudi iz sodbe tukajšnjega sodišča U 2134/2008. Ker tega ni storila, je v postopku prišlo do kršitve nepravilne obrazložitve izpodbijane odločbe (2., 3., 5. in 6. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).

4. V odgovoru na tožbo tožena stranka pojasni, da je komisija odločala na podlagi medicinske dokumentacije iz predloga tožnikov. Komisija ni podala zahteve za pridobitev zdravstvene dokumentacije, prav tako je nista priložila tožnika. Glede očitanih kršitev določb 214. člena ZUP tožena stranka navaja, da gre v konkretnem primeru za specialni postopek, kjer se določbe ZUP uporabljajo le subsidiarno, primarno pa določila ZNB. Na ta način je potrebno presojati tudi tožbeni očitek kršitve 193. člena ZUP.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi se je o cepljenju mld. A. A. odločalo na predlog staršev, to je obeh tožnikov. Po drugem odstavku 22.a člena ZNB se med razloge za opustitev cepljenja štejejo alergija na sestavine cepiva, resen nezaželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva ali bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem.

7. Predlogu za opustitev cepljenja mora biti priložena zdravstvena dokumentacija, ki dokazuje okoliščine iz drugega odstavka 22.a člena ZNB. Ta zahteva je v 22.a členu ZNB sicer izrecno določena za predlog, ki ga poda zdravnik, a je logično po naravi stvari same, da se tudi pri odločanju na predlog staršev, v okviru katerega ZNB ne predvideva drugačnih razlogov oziroma pogojev za opustitev cepljenja (z drugimi besedami – presojajo se isti pogoji iz drugega odstavka 22.a člena ZNB), upošteva zdravstvena dokumentacija osebe, pri kateri naj bi se opustilo cepljenje.

8. Tožena stranka je po prejemu predloga tožnikov ugotovila, da je predlog nepopoln in je zato pozvala k dopolnitvi predloga. Iz dopisa št. 181-280/2018-4 z dne 11. 9. 2018 izhaja, da sta bila tožnika pozvana k dopolnitvi predloga na način, da se pojasni, iz katerega razloga iz 22.a člena ZNB predlagata opustitev cepljenja in da naj se obstoj razloga dokumentira z zdravstveno dokumentacijo, ki se mora nanašati na mld. A. A. in ne npr. na družinske člane, kar je skladno s sedmim odstavkom 22.a člena ZNB.

9. Tožnika sta predlog dopolnila s fotokopijo zdravstvenega kartona mld. A. A. ter predpisanim obrazcem za njun predlog, sodišče pa ugotavlja, da iz predloga tožnikov (tudi po dopolnitvi) ne izhaja, da bi bil v času predloga pri mld. A. A. že ugotovljen kateri od prvih dveh razlogov iz drugega odstavka 22.a člena ZNB. V okviru prvih dveh razlogov za opustitev cepljenja (alergija na cepivo in resen nezaželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva) tožnika predlagata dodatne preiskave v zvezi z morebitnim obstojem razlogov, saj menita, da je to potrebno glede na siceršnje zdravstveno stanje mld. A. A. (po mnenju tožnikov gre za stanje, ki kaže na oslabljen imunski sistem) in glede na izkušnje s cepivi v ožji in širši družini. Glede tretjega razloga, torej glede zatrjevanja zdravstvenega stanja, ki ni združljivo s cepljenjem, tožnika opišeta dotedanje zdravstveno stanje mld. A. A., pri tem pojasnita tudi njuna opažanja, ki jih pediatrinja ni zabeležila v zdravstveni karton mld. A. A., ter z opisom zdravstvenega stanja članov ožje družine (staršev in brata) ter širše družine (starih staršev, prastaršev in drugih) zatrjujeta težave s cepivi v ožji in širši družini.

10. Skladno s sodno prakso1 ima mnenje komisije naravo izvedenskega mnenja, ki mora biti obrazloženo po določbah 193. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Tožena stranka pa mora v skladu s 138. členom ZUP pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembna, njena odločitev pa mora imeti razloge, kot jih določa 214. člen ZUP.2 Tožena stranka tako nima prav, ko v odgovoru na tožbo zatrjuje, da se postopkovna določila ZUP-a v tem postopku ne uporabljajo, kar izhaja iz obsežne sodne prakse tukajšnjega sodišča. Sodišče je zato strokovno mnenje komisije in izpodbijano odločbo presojalo z vidika navedenih določil ZUP, kaj morata vsebovati, torej v smislu njune upravnopravne ustreznosti, ne pa tudi z vidika medicinske ustreznosti strokovnega mnenja komisije.

11. Ob opisanem dejanskem stanju v zvezi z zdravstvenim stanjem mld. A. A. in zakonsko določenimi razlogi za opustitev cepljenja (drugi odstavek 22.a člena ZNB) se sodišče ne strinja s tožbenim očitkom, da mnenje strokovne komisije ne bi bilo obrazloženo. Tožnika namreč obstoja prvih dveh razlogov nista niti zatrjevala, glede tretjega razloga pa je komisija v strokovnem mnenju pojasnila, da alergične in druge bolezni v družini in sorodstvu, okužbe dihal in alergične bolezni pri mld. A. A. niso razlog za opustitev cepljenja. In če je temu tako (torej, da zdravstvena stanja, ki jih v predlogu opisujeta tožnika in izhajajo tudi iz zdravstvenega kartona mld A. A., niso razlog za opustitev cepljenja, kar je strokovna ocena, v katero se sodišče ne spušča), je pa s tem strokovna komisija tudi pojasnila, zakaj se ni odločila za izvedbo dodatnih zdravstvenih pregledov v smislu določbe prvega odstavka 22.c člena ZNB. Res je, da komisija podrobnejših razlogov za to svoje stališče ni podala, a vendarle iz uvodnih navedb v strokovnem mnenju izhaja, da je komisija obravnavala navedbe iz predloga tožnikov ter se do teh navedb opredelila na način, da je ugotovila, da niso razlog za opustitev cepljenja. Odločitve komisije, da se dovoli cepljenje pod nadzorom, pa sodišče ne razume tako, kot jo razumeta tožnika, torej da bi s to odločitvijo komisija posredno potrdila obstoj razlogov za opustitev cepljenja, temveč kot odločitev v smeri dodatnega preventivnega ravnanja tudi v tej situaciji, ko razlogi iz drugega odstavka 22.a člena ZNB za opustitev katerega koli obravnavanega cepljenja niso izkazani. V tem se odločitev strokovne komisije v tej zadevi, posledično pa tudi odločitev sodišča v zvezi z ustreznostjo obrazložitve strokovnega mnenja komisije in obrazloženosti izpodbijane odločbe, razlikuje od zadeve, o kateri je tukajšnje sodišče odločilo s sodbo I U 1925/2019-15 z dne 1. julija 2020 glede člana iste družine. V tej zadevi so bili namreč razlogi za delno opustitev cepljenja ugotovljeni.

12. Ob navedenem in v okoliščinah te zadeve sodišče ocenjuje, da mnenje strokovne komisije ustreza vsebini izvedeniškega mnenja, kot ga določa drugi odstavek 193. člena ZUP, in je tudi obrazloženo na način, da je razviden razlog za odločitev komisije. Drugih razlogov, zaradi katerih bi sodišče podvomilo v nepristranskost in strokovno ustreznost mnenja, pa sodišče ni našlo.

13. Tožena stranka je mnenje komisije ustrezno predočila tožnikoma in jima omogočila se izjasniti s tem v zvezi, glede na celotni potek postopka pa je tudi obrazložitev izpodbijane odločbe ustrezna in skladna z 214. členom ZUP. Iz obrazložitve izhaja vsebina zahtevka tožnikov, razviden je postopek in dejansko stanje v zadevi, ustrezno so navedeni predpisi, ki so bili podlaga za odločitev ter da je bila odločitev tožene stranke sprejeta na podlagi mnenja strokovne komisije, ki ga je tožena stranka, v okoliščinah te zadeve (glede na zgoraj opisano vsebino predloga tožnikov in ob dejstvu, da tožnika v odgovoru na strokovno mnenje nista podala novih podatkov v zvezi z razlogi iz drugega odstavka 22.a člena ZNB), ocenila kot ustrezno pojasnjeno na način, da so iz njega razvidni razlogi za odločitev. Iz odgovora tožnikov na strokovno mnenje komisije je razvidno, da sta tožnika v okviru tega postopka v bistvu želela, da bi se izvedle dodatne preiskave v zvezi z morebitnim obstojem razlogov za opustitev cepljenja pri mld. A. A., kar pa ni zakonsko predvidena možnost, temveč je postopek, ki se izvede, če strokovna komisija oceni za potrebno (prvi odstavek 22.a člena ZNB), kar pa ni bilo podano v tej zadevi. Zato je tožena stranka imela vse pogoje za izdajo izpodbijane odločbe, svojo odločitev pa je, po oceni sodišča, tudi ustrezno in skladno z 214. členom ZUP obrazložila.

14. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

15. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločba, med strankama ni sporno. Ni sporno, da je tožena stranka svojo odločitev sprejela na podlagi mnenja strokovne komisije, sporno pa je, ali je bilo mnenje komisije pripravljeno skladno s 193. členom ZUP, izpodbijana odločba pa obrazložena v skladu z 214. členom ZUP, kar so vprašanja pravne narave. Kadar gre za odločanje zgolj o spornih pravnih vprašanjih in je dejansko stanje med strankama nesporno, ima sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.

16. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Zato tudi ni podlage za zahtevek tožene stranke, da ji tožnik povrne stroške tega postopka.

1 Glej Sklep VS RS X Ips 326/2009 z dne 16. 9. 2010. 2 UP RS, Sodba, I U 1964/2019-10 z dne 19. avgust 2021, točka 9, UP RS, Sodba IV U 229/2019-14 z dne 12. aprila 2022, UP RS, Sodba III U 206/2019-8 z dne 22. junij 2022.