Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) je od tožene stranke (v nadaljevanju toženec) zahtevala, da preneha vznemirjati njeno lastninsko pravico na nepremičninah ter prepoved nadaljnjega vznemirjanja. Nižji sodišči sta ugotovili, (1) da sta toženčevi nepremičnini s parc. št. 2540/1 in 2539/1 k. o. ..., priklopljeni na električni in vodovodni priključek ter omrežje, ki so v lasti tožnika in potekajo po njegovih nepremičninah, ter (2) da ima toženec na tožnikovi nepremičnini kanalizacijski jašek in cevi, v katere odvaja fekalne in odpadne vode. Pravdni stranki sta se 4. 3. 2015 s pogodbo dogovorili: (1) da tožnik tožencu dovoljuje porabo vode in elektrike preko odštevalnih števcev; (2) da se toženec zavezuje, da si bo do konca leta 2015 uredil svoj priključek za elektriko in vodo; (3) da po poteku tega roka tožnik ne bo več omogočal tožencu dobave elektrike in vode preko njegovih priključkov. V postopku pred nižjima sodiščema toženec ni dokazal, da ima pravno podlago za izvrševanje posesti na tožnikovi nepremičnini.
2. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da je dolžan nepremičnini s parc. št. 2540/1 in 2539/1 k. o. ... odklopiti od tožnikove električne in vodovodne napeljave tako, da je dolžan prekiniti priključka na električno in vodovodno omrežje tožnika in prenehati z odjemom elektrike in vode iz električnih vodov in vodovodnih cevi tožnika, ki potekajo po tožnikovih parcelah, ter mu prepovedalo, da s takšnimi in podobnimi posegi vznemirja lastninsko pravico tožnika. Odločilo je, da je toženec dolžan odstraniti s tožnikove nepremičnine s parc. št. 2536 k. o. ... betonski kanalizacijski jašek in cevi, vzpostaviti prvotno stanje z nasutjem in poravnano zemljišča ter mu prepovedalo s takšnimi in podobnimi posegi vznemirjati lastninsko pravico tožnika. Odločilo je o pravdnih stroških.
3. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in odločilo o stroških pritožbenega postopka. Pojasnilo je, da je predmet obravnave neposreden poseg toženca v nepremičnine tožnika, zato pravila sosedskega prava niso uporabljiva.
4. Toženec je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: (1) Ali je bilo s sodbama sodišča druge in prve stopnje pravilno uporabljeno materialno pravo, s tem ko sta sodišči sprejeli stališče, da za odločitev o zahtevku za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice ni bistveno vprašanje, ali je zaradi zatrjevanih posegov toženca bil tožnik oviran pri rabi, posesti in uživanju lastnih nepremičnin; (2) Ali je materialnopravno pravilno, da se kot protipravni poseg in vznemirjanje lastninske pravice tožnika šteje priključitev na vodovodni, električni in komunalni priključek, ki vse od izgradnje poslovnega kompleksa, katerega sestavni del sta tudi nepremičnini pravdnih strank, kot edini priključek na vodovodno in električno ter komunalno napeljavo, omogoča redno rabo toženčeve nepremičnine in ali je materialnopravno pravilna odločitev, da tožnik ni dolžan trpeti takega vznemirjanja; (3) Ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, ko sodišči druge in prve stopnje glede na okoliščine, ko sta nepremičnini toženca z vseh strani obdani z nepremičninami tožnika in gradbene specifike, ko ima celoten kompleks nepremičnin od izgradnje dalje samo en priključek na vodovodno in električno omrežje, ki omogoča redno rabo nepremičnin, nista uporabili pravil sosedskega prava, ker sta ugotovili, da je predmet obravnave neposreden poseg toženca v nepremičnino tožnika in ne medsebojni vplivi nepremičnin, ki mejijo; (4) Ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, s tem ko je sodišče sprejelo stališče, da pogodbenega določila 6. člena Pogodbe z dne 4. 3. 2015, ki jo je pripravil tožnik: - ni mogoče razumeti tako, kot trdi toženec, in sicer da sta stranki ureditev lastnega toženčevega priključka za dobavo elektrike in vode določili kot razvezni pogoj za dobavo vode in elektrike preko priključka tožnika, - ne pomeni obveznosti za tožnika, da tožencu omogoči, da si uredi svoj lastni priključek, upoštevaje dejstvo, da sta nepremičnini toženca z vseh strani obkroženi z nepremičninami tožnika, zaradi česar toženec brez soglasja tožnika ne more zagotoviti oskrbe svoje nepremičnine z električno energijo in vodo ter odvodnjavanjem fekalnih voda na način, da ne posega v nepremičnine tožnika; (5) Ali je bilo glede na trditev toženca, da je bila s Pogodbo z dne 4. 3. 2015 dogovorjena časovna omejitev dobave vode in elektrike preko priključkov tožnika do konca leta 2015, da se omogoči tožencu, da si uredi lastni priključek, določena izključno v korist tožnika, pravilno uporabljeno materialno pravo, s tem ko sodišče ni sprejelo stališča, da se zato šteje, da se pogoj ni uresničil, ker tožnik v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja tožencu do konca leta 2015 ni omogočil ureditve lastnega priključka, s tem ko je zahteval plačilo nesorazmerno visoke odškodnine za ustanovitev služnosti, v okoliščinah danega primera, ko sta nepremičnini z vseh strani obdani z nepremičninami tožnika; (6) Ali so bila pravilno uporabljena materialnopravna določila 332. člena in tretjega ter četrtega odstavka 333. člena Obligacijskega zakonika ter 99. člena Stvarnopravnega zakonika, s tem ko je sodišče sprejelo zaključek, da je pogodba z dne 4. 3. 2015 prenehala veljati ob koncu leta 2015, ne da bi presojalo primernost časa in roka za prenehanje trajnega razmerja, ter ali je pri presoji zakonitosti prenehanja trajnega razmerja sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, s tem ko ni tehtalo položaja toženca, ki nima možnosti priklopa na električno, vodovodno in komunalno (fekalno) kanalizacijo, in položaja tožnika, ki je od pridobitve priključka za elektriko in vodo seznanjen z dejstvom, da je ta priključek od izgradnje poslovnega kompleksa nepremičnin dalje edini priključek za vse nepremičnine v kompleksu in to brez časovne omejitve, ter ali je podana protipravnost vznemirjanja lastninske pravice tudi tedaj, ko vznemirjanje pomeni izvrševanje nujne poti za priključitev na javna komunalna omrežja; (7) Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi trditev toženca sprejelo stališče, da so neutemeljeni pritožbeni očitki o kršitvi pogodbenih obveznosti in ravnanju tožnika v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, načelom prepovedi zlorabe pravic, načelom prepovedi povzročanja škode ter dolžnostjo izpolnitve obveznosti; da razvezni pogoj v pogodbi ni bil dogovorjen in da tudi sicer ni mogoče šteti, da razvezni pogoj za odklop iz priključka na vodo in elektriko zaradi očitanega ravnanja tožnika ni nastopil ter da pogodbeno določilo iz 6. člena Pogodbe z dne 4. 3. 2015 ni nično; (8) Ali je sodišče druge stopnje, ki je zavrnilo pritožbo toženca zoper ugodilno sodbo sodišča prve stopnje, v zadostni meri utemeljilo svojo odločitev?
5. Predlog ni utemeljen.
6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).