Jedro

Določba 1. točke 2. odstavka 298.a člena ZFPPIPP olajšuje položaj hipotekarnih upnikov, saj mora ločitveno pravico na podlagi hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo, in jo preizkusiti (se izreči, ali jo priznava ali prereka). Na ta način se vzpostavlja fikcija prijave hipoteke in terjatve v stečajnem postopku, zaradi katere hipotekarni upnik ne more priti v zamudo s prijavo svoje terjatve in ločitvene pravice.

Ne glede na navedeno pa ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da že zgolj to dejstvo predstavlja podlago za takojšnje postopanje po 1. točki 2. odstavka 280. člena ZFPPIPP. Zakonska dikcija 2. odstavka 280. člena ZFPPIPP namreč jasno in izrecno ter brez izjem določa, da se preverba pravočasnosti prijave terjatve in hipoteke (tudi če se pravočasnost domneva na podlagi 298.a člena ZFPPIPP) opravi šele na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev. To pomeni, da sodišče po 2. odstavku 280. člena ZFPPIPP lahko postopa šele po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Kamniku z dne 27. 11. 2014, na nepremičnine M. L. z ID znakom 001, 002, 003 in 004 ustavilo (1. točka izreka sklepa) in odločilo, da ločitvena pravica – hipoteka, pridobljena na podlagi predhodnih hipotek in sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Kamniku z dne 27. 11. 2014, na nepremičninah dolžnika M. L. z ID znakom 001, 002, 003 in 004 ostane v veljavi (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno po stečajni upraviteljici pritožuje drugi dolžnik M. L. iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje prezrlo 2. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, ki določa, da če je upnik v postopku izvršbe ali zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ali z zastavno pravico na premičnini pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če do začetka stečajnega postopka še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, se postopek izvršbe ali zavarovanja prekine z začetkom stečajnega postopka. Predlaga spremembo sklepa tako, da se izvršilni postopek prekine.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Upnik je v predmetni zadevi 6. 11. 2014 vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, notarskega zapisa SV xxx/2010 z dodatkoma SV xxx/2010-I in SV xxx/2012. Z notarskim zapisom je bila sklenjena pogodba o dolgoročnem posojilu, terjatev pa je bila zavarovana s hipoteko na nepremičninah drugega dolžnika. Sodišče prve stopnje je 27. 11. 2014 izdalo sklep o izvršbi, ki je postal pravnomočen 30. 12. 2014. Sklep o izvršbi je bil zaznamovan tudi v zemljiški knjigi, zaznamba pa učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba hipoteke po notarskih zapisih. Sodišče prve stopnje je nato ugotovilo, da je bil nad drugim dolžnikom s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani dne 5. 1. 2015 začet postopek osebnega stečaja, zato je izdalo izpodbijani sklep, s katerim je izvršbo zoper drugega dolžnika ustavilo, hipoteko pa ohranilo v veljavi.

5. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na 1. točko drugega odstavka 298.a člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki določa, da če je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika, in je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko ali maksimalno hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka, velja, da sta v stečajnem postopku pravočasno prijavljeni ta hipoteka ali maksimalna hipoteka in terjatev, zavarovana z njo, upravitelj pa mora v osnovni seznam preizkušenih terjatev vključiti to hipoteko ali maksimalno hipoteko in terjatev, zavarovano z njo, tudi če ju upnik ni prijavil v roku za prijavo iz drugega odstavka 59. člena tega zakona. Nadalje se je sodišče prve stopnje oprlo na 1. točko drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP, po kateri sodišče ustavi postopek izvršbe ali zavarovanja, ne da bi razveljavilo dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico, če je upnik pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico. Na podlagi teh določb je zaključilo, da ker je upnik ločitveno pravico pridobil že pred začetkom stečajnega postopka, posebna prijava njegove terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku ni potrebna, sodišču pa za ugotovitev dejstva o pravočasnosti prijave terjatve in ločitvene pravice ni treba čakati do pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev.

6. Določba 1. točke drugega odstavka 298.a člena ZFPPIPP olajšuje položaj hipotekarnih upnikov, saj mora ločitveno pravico na podlagi hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo (2. točka drugega odstavka 298.a člena ZFPPIPP), in jo preizkusiti (se izreči, ali jo priznava ali prereka).(1) Na ta način se vzpostavlja fikcija prijave hipoteke in terjatve v stečajnem postopku, zaradi katere hipotekarni upnik ne more priti v zamudo s prijavo svoje terjatve in ločitvene pravice.(2) Ne glede na navedeno pa ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da že zgolj to dejstvo predstavlja podlago za takojšnje postopanje po 1. točki drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP. Zakonska dikcija drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP namreč jasno in izrecno ter brez izjem določa, da se preverba pravočasnosti prijave terjatve in hipoteke (tudi če se pravočasnost domneva na podlagi 298.a člena ZFPPIPP) opravi šele na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev. To pomeni, da sodišče po drugem odstavku 280. člena ZFPPIPP lahko postopa šele po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev, kadar je preizkus terjatev seveda sploh opravljen. Upoštevati je treba namreč, da lahko pride tudi do situacije, ko do razdelitve upnikom in do preizkusa terjatev sploh ne pride, postopanje sodišča v takem primeru pa ureja tretji odstavek 280. člena ZFPPIPP.

7. Glede na navedeno drugi dolžnik utemeljeno opozarja, da je izpodbijana odločitev preuranjena, zato je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje postopek najprej prekiniti po 2. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, nato pa po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev oziroma po pravnomočnosti sklepa o končanju stečajnega postopka po uradni dolžnosti, če do preizkusa terjatev v stečajnem postopku ne bo prišlo, ponovno postopati v skladu z ustreznimi določbami 280. člena ZFPPIPP.

Op. št. (1): Prim. dr. Nina Plavšak: Novosti ureditve stečajnega postopka v noveli ZFPPIPP-F, Pravna praksa, 2014, št. 2, str. 10. Op. št. (2): Prim. Robert Smrekar: Spremenjeni položaj hipotekarnih upnikov po noveli ZFPPIPP-F in vpliv teh sprememb na izvršilni postopek, Pravna praksa, 2014, št. 34, str. 22.