Jedro

Dolžnik meni, da sodišče pri obravnavi njegovega predloga premoženja staršev ne bi smelo upoštevati, ker je sam že polnoleten. Navedeno stališče dolžnika je materialnopravno zmotno.

Zgolj polnoletnost (dolžnik je star 18 let) še ni razlog, da bi sodišče dolžnika obravnavalo kot samsko osebo. Da bi bile podane okoliščine, zaradi katerih bi bila obveznost preživljanja kljub šolanju izključena, pa dolžnik v tem postopku ne zatrjuje, pri čemer je v skladu z določbo šestega odstavka 12.a člena ZST-1 trditveno in dokazno breme o takih okoliščinah na njem.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se predlogu dolžnika z dne 19. 11. 2019 za oprostitev plačila sodnih taks in dopolnitvam predloga z dne 18. 12. 2019 in dne 21. 2. 2020 ne ugodi.

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje dolžnik. Meni, da bi smelo sodišče pri ugotavljanju premoženjskega stanja ugotaljati le njegovo, ne pa tudi premoženja in dohodkov njegovih staršev, ker je dolžnik že polnoleten.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - družinski člani (prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1). V šestem odstavku 11. člena ZST-1 je nadalje določeno, da je do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči. Drugi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP, določa, da je pogoj občutno zmanjšanih sredstev, s katerimi se prosilec preživlja sam oziroma se preživljajo njegovi družinski člani izpolnjen, če mesečni dohodek prosilca oziroma njegov povprečni mesečni dohodek oziroma povprečni mesečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je skladno z 8. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih, v nadaljevanju ZSVarPre, v času odločanja sodišča prve stopnje znašal 402,18 EUR (dvakratnik torej 804,36 EUR, _dohodkovni kriterij_). Pogoj za dodelitev tako denarne socialne pomoči kot brezplačne pravne pomoči, s tem pa tudi taksnih ugodnosti, pa ni samo dohodkovni ampak tudi _premoženjski_, in sicer se te ne dodelijo osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar znaša 19.304,64 EUR (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP).

5. Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ob uporabi določb zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 12.a člena ZST-1) ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (peti odstavek 12.a člena ZST-1). Stranka sama pa mora dati sodišču tiste podatke, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj (šesti odstavek 12.a člena ZST-1).

6. Sodišče prve stopnje je po dolžnikovi zadnji dopolnitvi predloga za oprostitev z dne 21. 2. 2020 ugotovilo, da družina dolžnika, v katero je za namen ugotavljanja dolžnikove upravičenosti do oprostitve plačila sodne takse upoštevalo očeta A. A., mamo B. B., dolžnika in njegovo mld. sestro C. C., dohodkovnega kriterija ne presega. Starša pa razpolagata s premoženjem, ki se pri ugotavljanju premoženjskega stanja upošteva, v vrednosti 105.258,75 EUR, in ki presega vrednost 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, zato je predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo.

7. Dolžnik v izpodbijanem sklepu ugotovljenemu dohodkovnemu in premoženjskemu stanju ne nasprotuje. Meni pa, da sodišče pri obravnavi njegovega predloga premoženja staršev ne bi smelo upoštevati, ker je sam že polnoleten. Navedeno stališče dolžnika je materialnopravno zmotno.

8. V skladu z določbo prvega odstavka 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, v nadaljevanju ZUPJS, se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo naslednji člani družinskega gospodinjstva: 1. zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti oziroma s katero predlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti; 2. otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali osebe iz prejšnje točke dolžni preživljati po zakonu. Drugi odstavek tega člena pa določa, da če je vlagatelj oseba iz 2. točke prejšnjega odstavka, se poleg njega pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo: 1. starši oziroma eden izmed staršev, ki mu je vlagatelj dodeljen v varstvo in vzgojo in oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski skupnosti, ki je po predpisi, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali registrirani istospolni partnerski skupnosti; 2. bratje in sestre oziroma pastorki, ki so jih osebe iz prejšnje točke dolžne preživljati po zakonu, ki ureja družinska razmerja. Samska oseba je vlagatelj po tem zakonu, kadar se pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja po tem zakonu ne upoštevajo druge osebe, ali kadar gre za osebo, ki je v institucionalnem varstvu in je delno ali v celoti oproščena plačila storitev, razen kadar uveljavlja oprostitev plačila te storitve (enajsti odstavek 10. člena ZUPJS).

9. Po neizpodbijani ugotovitvi sodišča prve stopnje je dolžnik, ki je star 18 let, še dijak in živi skupaj s starši. V skladu z določbo 183. člena Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ, morajo starši preživljati svoje otroke do polnoletnosti, a morajo otroka, ki je vpisan v srednješolsko izobraževanje, starši preživljati tudi po polnoletnosti, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in sicer le do prvega zaključka srednješolskega izobraževanja oziroma do pridobitve najvišje ravni splošne oziroma strokovne izobrazbe, ki jo je po predpisih s področja srednjega šolstva možno pridobiti, a najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti. To pa pomeni, da zgolj polnoletnost (dolžnik je star 18 let) še ni razlog, da bi sodišče dolžnika obravnavalo kot samsko osebo. Da bi bile podane okoliščine, zaradi katerih bi bila obveznost preživljanja kljub šolanju izključena, pa dolžnik v tem postopku ne zatrjuje, pri čemer je v skladu z določbo šestega odstavka 12.a člena ZST-1 trditveno in dokazno breme o takih okoliščinah na njem.

10. Izpodbijana odločitev je torej pravilna in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ, pazi po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo dolžnika zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).