Jedro

Za odločanje, ali tožničina terjatev iz naslova odpravnine trajno presežnemu delavcu spada med privilegirane terjatve, je stvarno in krajevno pristojno okrožno sodišče kot splošno sodišče, na podlagi 101. čl. Zakona o sodiščih (Ur.l. RS št. 19/94-28/2000), ki izrecno določa, da je za sojenje oz. odločanje v zadevah prisilne poravnave in stečaja ter likvidacije ter v sporih v zvezi z njimi pristojno Okrožno sodišče. Pristojnost stečajnega senata oz. predsednika stečajnega senata pa je posebej opredeljena v ZPPSL, v 74. in 75. čl. in obsega vsa vprašanja v zvezi z izvedbo stečajnega postopka. Med te pa sodi po uradni dolžnosti tudi opredelitev oz. razvrstitev terjatev na privilegirane oz. neprivilegirane.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v 2. odst., tč. II/1.

Obrazložitev

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se Delovno in socialno sodišče v Ljubljani izreče za stvarno nepristojno - za odločanje o delu zahtevka, ki se nanaša na način poravnavanja terjatve kot stroška stečajnega postopka in se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani, kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču (tč. II/1 izreka).

Obenem je sklenilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, tožnici pa povrne stroške v višini sodne takse za tožbo in sodbo, skupaj 31.295,00 SIT, vse v roku 8 dni pod izvršbo (tč. II, tč. 2 izreka sklepa).

Zoper sklep prvostopenjskega sodišča v delu, s katerim je odločeno, da se zadeva odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka po 338. čl. ZPP s predlogom, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi in izpodbijani sklep razveljavi in ga spremeni tako, da zahtevek, ki se nanaša na način poravnavanja terjatve kot strošek stečajnega postopka, zavrže ali v izpodbijanem delu sklep razveljavi in sodišču prve stopnje vrne zadeva v novo sojenje. V kolikor pa bo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo, naj odloči tudi o stroških postopka tožene strankeo tako, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti njene stroške postopka skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe do plačila, v 8 dneh, da ne bo izvršbe.

V pritožbi navaja, da se tožena stranka sicer strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da stvarno ni pristojno za odločanje o delu zahtevka, ki se nanaša na način poravnavanja terjatve, kot stroškov stečajnega postopka. Ne strinja pa se z odločitvijo sodišča, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani, kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Za terjatve, za katere določa ZPPSL, da se poravnajo, kot stroške stečajnega postopka, navedeni zakon določa, da sme izplačilo teh terjatev stečajni upravitelj opraviti samo na podlagi sklepa stečajnega senata o poplačilu privilegiranih terjatev. Za ta sklep se smiselno uporabljajo določbe o sklepu o glavni razedilitvi, razen določb o naroku za obravnavanje osnutka za glavno razdelitev. Izplačilo je torej mogoče opraviti na podlagi pravnomočnega sklepa o poplačilu privilegiranih upnikov, zoper katerega upniki lahko ugovarjajo. Glede na navedeno tožena stranka meni, da je odločanje o tem, ali je neka terjatev razvrščena med privilegirane terjatve ali ne, izključno pristojen stečajni senat sodišča, ki stečajni postopek vodi, ter da navedeno vprašanje ne more biti predmet obravnavanja pred razpravljajočim sodiščem.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, iz katerih se sme sklep izpodbijati, ugotovilo, da niso podani. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da je za to zadevo pristojno stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani kot splošno sodišče, na podlagi 101. čl. Zakona o sodiščih (Ur.l. RS št. 19/94-28/2000), ki izrecno določa, da je za sojenje oz. odločanje v zadevah prisilne poravnave in stečaja ter likvidacije ter v sporih v zvezi z njimi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Pristojnost stečajnega senata oz. predsednika stečajnega senata pa je posebej opredeljena v ZPPSL, v 74. in 75. čl. in obsega vsa vprašanja v zvezi z izvedbo stečajnega postopka. Med te pa sodi po uradni dolžnosti tudi opredelitev oz. razvrstitev terjatev za privilegirane oz. neprivilegirane. S tako ugotovitvijo sodišča prve stopnje soglaša pritožbeno sodišče in zaključuje, da je za meritorno odločanje o tovrstnih zahtevkih, stvarno in krajevno pristojno sodišče splošne pristojnosti - Okrožno sodišče v Ljubljani, zato se je sodišče prve stopnje pravilno izreklo za nepristojno, in bo po pravnomočnosti tega sklepa skladno s 23. čl. ZPP zadevo odstopilo pristojnemu sodišču. Glede na take pravilne dejanske in pravne razloge sodišča prve stopnje zaključuje pritožbeno sodišče, da niso pritožbene navedbe tožene stranke utemeljene. Namreč pristojnost za reševanje takšnih sporov je določena v čl. 101 Zakona o sodiščih, ki jasno določa, da je stvarno, pa tudi krajevno pristojno za to zadevo Okrožno sodišče v Ljubljani, notranjo razdelilev pristojnih organov pa določa Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL (Ur.l. RS št. 67/93- 52/99). Zato zaključuje pritožbeno sodišče, da je izpodbijani sklep v 2. odst. tč. 1/II izreka materialnopravno pravilen in zakonit. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, kot to izhaja iz izreka tega sklepa.