Jedro

Za pravilnost podatkov v ponudbi (to izhaja že iz določb 2. odstavka 20. člena ZKZ, ki zahteva obvezno vsebino in obliko ponudbe), tako da ti ustrezajo resničnim dejstvom, je dolžan upravni organ skrbeti po uradni dolžnosti, zaradi varovanja pravic strank in varstva javne koristi (7. člen ZUP), tako v postopku s ponudbo kot v postopku za odobritev pravnega posla.

Izrek

1. Zadevi pod opr. št. U 80/2008 in U 89/2008 se združita zaradi skupnega obravnavanja in odločanja ter se zadeva v nadaljevanju vodi pod opr. št. U 80/2008. 2. 1. Tožbi drugotožeče stranke se ugodi ter se odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS št. ... z dne 3. 12. 2007 spremeni tako, da glasi: „1. Pritožbi se ugodi in se odločba Upravne enote A., št. ... z dne 2. 11. 2004 odpravi.

2. Odobritev pravnega posla, ki so ga dne 3. 5. 2004 sklenili prodajalci ..., za zemljišča s parc. št. 806/1 gozd v izmeri 26.620 m2 in parc. št. 806/3 gozd v izmeri 7.490 m2, v deležu do 234/240-in za ceno 5.644.800 SIT, se zavrne.“

2. 2. Tožba prvotožeče stranke se zavrne.

3. 1. Stroškovni zahtevek prvotožeče stranke se zavrne. Prvotožeča stranka je dolžna povrniti stroške postopka drugotožeči stranki v znesku 561,82 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

3. 2. Tožena stranka je dolžna povrniti stroške postopka drugotožeči stranki v znesku 561,82 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (drugostopni organ) je z izpodbijano odločbo, izdano v izvrševanju pravnomočne sodbe Upravnega sodišča RS, opr. št. U 359/2005-15 z dne 5. 9. 2006, ugodilo pritožbi ... zoper odločbo Upravne enote A., št. ... z dne 2. 11. 2004, ter to odločbo odpravilo, nato pa samo odločilo, da se pravni posel, sklenjen dne 3. 5. 2004 s prvotožnikoma kot kupcema, za zemljišča parc. št. 806/1 in del zemljišča, ki je bil ob sklenitvi pravnega posla označen s parc. št. 806/3, zdaj pa predstavlja parcelno št. 806/5 in 806/6, vse k.o. B., ne odobri. Drugostopni organ v obrazložitvi navaja, da je o pritožbi že odločil s svojo odločbo z dne 7. 1. 2005, ki pa jo je Upravno sodišče RS s sodbo, opr. št. U 359/2005-15 z dne 5. 9. 2006, odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovni postopek. V prejšnjem postopku je drugostopni organ pritrdil prvostopnemu organu, ki je predmetni pravni posel, sklenjen 3. 5. 2004 za zemljišči s parc. št. 806/1 in 806/3 del, odobril. Upravno sodišče je svojo odločitev oprlo na ugotovitev, da prvostopni organ ni odobril sklenjenega pravnega posla - pogodbe z dne 3. 5. 2004, temveč le prodajo določenih zemljišč iz te pogodbe, in sicer parc. št. 806/1 in dela parc. št. 806/3, glede katere se zemljiško-katastrsko stanje ne sklada z uradno evidenco zemljiškega katastra. Ker pogodba ni bil odobrena v vsebini, kot je bila med pogodbenimi strankami sklenjena, je odobritev v nasprotju z 2. odstavkom 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Prvostopni organ bi moral ugotoviti, da je po sklenitvi pogodbe prišlo do sprememb pri parc. št. 806/3 ter bi moral odobritev pravnega posla, ker ne ustreza takemu dejanskemu stanju zemljišč, zavrniti. Drugostopni organ je bil v pritožbi opozorjen na spremembe glede naprodaj danih zemljišč, vendar pa se do takih pritožbenih navedb ni opredelil, s čemer je kršil določbo 2. odstavka 254. člena ZUP. Upoštevaje pravno mnenje upravnega sodišča, da je bilo v zadevi nepravilno uporabljeno materialno pravo, to je 2. odstavek 22. člena ZKZ, je drugostopni organ prvostopno odločbo odpravil in zavrnil zahtevo za odobritev predmetnega pravnega posla. Stanje zemljišča s parc. št. 806/3, kot je navedeno v predmetni pogodbi, niti po številki parcele, niti po katastrski kulturi in niti po izmeri ne ustreza stanju tega zemljišča, kot je sedaj v uradni evidenci zemljiškega katastra. Zato izvedba take pogodbe, tudi če bi bila odobrena, v zemljiškem katastru in posledično v zemljiški knjigi ne bi bila mogoča. Prvotožnika v tožbi navajata, da je bila 3. 5. 2004 sklenjena prodajna pogodba za nakup nepremičnin s parc. številkama 806/1 in 806/3, obe k.o. B.. Preden je prvostopni organ izdal odločbo z dne 2. 11. 2004 (s katero je predmetno pogodbo odobril), je Območna geodetska uprava C. izdala odločbo z dne 7. 7. 2004, s katero je parc. št. 806/3 k.o. B. razdelila na parcele št. 806/4, 806/5, 806/6 in 806/7, vse k.o. B.. Odločba prvostopnega organa z dne 2. 11. 2004 se je zato glasila, da se odobri pravni posel, kolikor se nanaša na zemljišče s parc. št. 806/1 in del zemljišča, ki je bilo ob sklenitvi pravnega posla označeno s parc. št. 806/3, po spremembi zemljiško katastrskega stanja pa predstavlja parc. št. 806/5 in 806/6. Drugostopni organ je z odločbo z dne 7. 1. 2005 zavrnil pritožbo zoper odločbo prvostopnega organa z dne 2. 11. 2004, vendar je bila ta odločba s sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. U 359/2005-15 z dne 5. 9. 2006, odpravljena, zadeva pa vrnjena v ponoven postopek. Tožnika menita, da drugostopni organ v postopku za izdajo izpodbijane odločbe ni pravilno uporabil materialnega zakona, zaradi česar je njegova odločba nezakonita. Tožnika se v nadaljevanju sklicujeta na 1. odstavek 17. člena ZKZ ter 1. in 3. odstavek 20. člena tega zakona. Navajata, da sta v zakonitem roku sprejela ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč. Ponudba za prodajo je bila dana za parc. št. 806/1 in 806/3, obe k.o. B.. Tožnika menita, da je prvostopni organ z odločbo z dne 2. 11. 2004 pravilno odobril pogodbo, kajti postopek je tekel na način, kot ga določa ZKZ. Prodajalci so oddali ponudbo, ki je vsebovala vse potrebne podatke po 2. odstavku 20. člena ZKZ, organ je ponudbo objavil na oglasni deski in na enotnem državnem portalu E-uprave, po poteku enomesečnega roka pa se je izkazalo, da sta dala pisno izjavo o sprejemu ponudbe edino tožnika. Prvostopni organ je ravnal skladno z zakonom, saj je odobril pravni posel z zemljišči, ki so bila predmet objavljene ponudbe; kasnejša parcelacija na sklenjeno prodajno pogodbo ne more vplivati. S prodajno pogodbo sta bila predmet in cena jasno določena, kar je bistvena sestavina pravnega posla. Dejstvo je tudi, da sta bili parcelacija in sprememba vrste rabe izvedeni na zahtevo prodajalcev, in to po sklenitvi prodajne pogodbe, torej z namenom, da sklenjeni pravni posel ne bi obstal v veljavi. Tožnika zato menita, da bi drugostopni organ pri svoji odločitvi moral upoštevati dejansko stanje ob sklenitvi prodajne pogodbe, ne pa kasnejšega stanja stvari. V nadaljevanju se tožnika sklicujeta na 3. odstavek 23. člena ZKZ in 22. člen ZKZ. Tožnika se ne strinjata, da naj bi v obravnavnem primeru prišlo do kršitve materialnega prava, to je 2. odstavka 22. člena ZKZ. Iz prodajne pogodbe sicer izhaja, da sta predmet same pogodbe parc. št. 806/1 in parc. št. 806/3. Vendar pa je prvostopni organ jasno navedel, da parc. št. 806/3 po spremembi predstavlja parc. št. 806/5 in 806/6. Upravni organ prve stopnje tako ni mogel odločiti drugače, saj je do spremembe prišlo po sklenitvi prodajne pogodbe. Za samo parcelacijo pa nista odgovorna niti tožnika niti organ prve stopnje, zato parcelacija tožnikoma ne bi smela iti v škodo. To pa pomeni, da je prvostopni organ ravnal skladno z določbo 2. odstavka 22. člena ZKZ. Tožnika poudarjata, da prvostopni organ ni bil dolžan preverjati lokacijske informacije in ostalih podatkov v zvezi z nepremičninami, za katere je bila dana javna ponudba. Prodajalci so namreč tisti, ki morajo vedeti, kaj prodajajo. Prav tako tožnika nasprotujeta oceni drugostopnega organa, da izvedba take prodajne pogodbe, tudi če bi bila odobrena, v zemljiškem katastru in posledično v zemljiški knjigi ne bi bila mogoča. Tožnika vztrajata, da je potrebno gledati stanje nepremičnin ob sami sklenitvi prodajne pogodbe, to je na dan 3. 5. 2004. Ker drugostopni organ tega ni upošteval, izpodbijana odločba pa v tej smeri tudi ničesar ne navaja, je po mnenju tožnikov tudi dejansko stanje ostalo nepopolno razjasnjeno. Tožnika še navajata, da bi bilo v konkretnem primeru treba skladno z določbo 220. člena ZUP izdati dopolnilno odločbo, ne pa prvostopne odločbe z dne 2. 11. 2004 odpraviti. Tožnika še navajata, da bi pravni posel med tožnikoma in prodajalci moral ostati v veljavi. Tožnika sodišču predlagata, naj izvede ponujene dokaze (v dokazne namene pa se sklicujeta na dokumentacijo upravnih spisov ter predlagata svoje zaslišanje) ter naj odloči, da naj se odločba drugostopnega organa odpravi in zadeva vrne temu organu v ponovni postopek, zahtevata pa tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prvotožnikov vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je tožbo prvotožnikov kot strankam z interesom posredovalo v odgovor tudi drugotožnikom, ki v odgovoru na tožbo v celoti prerekajo navedbe prvotožečih strank. Navajajo, da so tudi sami vložili tožbo ter da se obravnava pod opr. št. U 89/2008 ter predlagajo združitev zadev v skupno obravnavanje. Drugotožniki še dodajajo, da je v izpodbijani odločbi drugostopni organ sledil pravnemu mnenju pravnomočne sodbe upravnega sodišča, v izvrševanju katere je izpodbijano odločbo izdal. Prvotožeči stranki v tožbi ne podajata nobenih novih navedb oziroma pravnih naziranj, ki jih ne bi podali že v okviru prejšnjega postopka. S takimi tožbenimi navedbami pa ne izpodbijata nosilnih razlogov, ki jih je sodišče zavzelo v svoji sodbi z dne 5. 9. 2006. Drugotožniki pa še opozarjajo sodišče na netočnost navedb tožeče stranke, po katerih naj bi parc. št. 806/3 sedaj predstavljala parc. št. 806/5 in 806/6; pravilno je, da parc. št. 806/3 sedaj predstavlja parc. št. 806/4, 806/5, 806/ in 806/7, vse k.o. B.. Drugotožniki glede na to sodišču predlagajo, naj tožbo prvotožnikov zavrne, zahtevajo pa tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Drugotožniki vlagajo tožbo iz razlogov nepravilne uporabe materialnega zakona, bistvenih kršitev pravil postopka in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Drugostopni organ ni upošteval pravnega mnenja Upravnega sodišča RS v sodbi opr. št. U 359/2005-15 z dne 5. 9. 2006, v izvrševanju katere je odločbo izdal, saj bi po tem pravnem mnenju moral ob ugotovitvi, da je bila parcela št. 806/3 k.o. B. razdeljena na več parcelnih številk in v delu tudi na parcele z drugačno katastrsko kulturo, kot je bila navedena v ponudbi, odobritev pravnega posla zavrniti in s tem dati drugotožečim strankam možnost, da dajo novo pravilno ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča. V skladu z navedenim pravnim mnenjem sodišča bi torej drugostopni organ moral z izpodbijano odločbo zavrniti odobritev pravnega posla v celoti, to je zavrniti odobritev prodajne pogodbe z dne 3. 5. 2004, saj glede na stališče sodišča ni podlage za to, da bi upravni organ lahko spreminjal pogodbena določila in s tem odločal samo o odobritvi oz. neodobritvi dela pravnega posla. Predmet zahteve za odobritev je bila namreč prodajna pogodba z dne 3. 5. 2004, ki se je tudi skladala z (nepravilno) ponudbo za prodajo gozda z dne 12. 3. 2004 in 26. 3. 2004. Ker pa sta bili ponudbi nepravilno sestavljeni ter ne v skladu z določbo 2. odstavka 20. člena ZKZ, je sodišče v sodbi z opr. št. U 359/2005-15 z dne 5. 9. 2006 odločbo prvostopnega organa odpravilo in drugostopnemu organu naložilo, da mora odobritev pravnega posla zavrniti. Drugostopni organ pa ni odobril le dela prodajne pogodbe ter ni zavrnil odobritve pravnega posla v celoti. S tem je drugostopni organ odločil tudi v nasprotju z vsebino zahteve za odobritev. Tožniki navajajo, da je sodišče že v sodbi z dne 5. 9. 2006 ugotovilo, da ponudbi za prodajo gozda z dne 12. 3. 2004 in 26. 3. 2004 nista bili sestavljeni skladno z ZKZ, vsebovali sta npr. napačne navedbe glede površine in cene gozda, napačne navedbe katastrske kulture, nepravilne parcelne številke, vključena so bila stavbna zemljišča brez ustrezne opredelitve cene, zaradi česar promet ni potekal po postopku in način, določen z ZKZ, hkrati pa v posledici ni bil varovan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu ZKZ (2. in 3. alinea 3. odstavka 19. člena ZKZ). Zaradi tega bi moral drugostopni organ zavrniti odobritev prodajne pogodbe z dne 3. 5. 2004 v celoti, ter ne zgolj v obsegu, kot izhaja iz izpodbijane odločbe. Drugotožniki sodišču predlagajo, naj izpodbijano odločbo drugostopnega organa odpravi in zavrne zahtevo prvotožnikov za odobritev prodajne pogodbe z dne 3. 5. 2004 oz. podrejeno, naj zadevo vrne temu organu v ponovni postopek, zahtevajo pa tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo drugotožnikov vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo in sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Prvotožnika v odgovoru na tožbo drugotožnikov navajata, da drugotožniki za tožbo ne izkazujejo pravnega interesa, saj iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da se odločba prvostopnega organa odpravi, pravni posel, sklenjen 3. 5. 2004, pa se ne odobri. Prvotožnika še navajata, da je bila ponudba za prodajo dana za parceli št. 806/1 in 806/3 k.o. B.. Po mnenju tožnikov je bila z odločbo z dne 2. 11. 2004 prodajna pogodba pravilno odobrena, saj je celoten postopek potekal tako, kot določa ZKZ; drugotožniki so oddali ponudbo, ki je vsebovala vse potrebne podatke po 2. odstavku 20. člena ZKZ, ponudba je bila objavljena na oglasni deski in enotnem državnem portalu e-uprave, po poteku enomesečnega roka pa je bilo ugotovljeno, da sta dala pisno izjavo o sprejemu ponudbe le prvotožnika. Prvostopni organ je tako pravilno odobril pravni posel z zemljišči, ki so bila predmet objavljene ponudbe, kasnejša parcelacija na sklenjeno prodajno pogodbo ni mogla vplivati. S prodajno pogodbo sta bila predmet in cena jasno določena, to pa sta bistveni sestavini pravnega posla. Prav tako je prvostopni organ v odločbi jasno navedel, na katere parcele se odobritev pravnega posla nanaša. Parcelacija in sprememba vrste rabe sta bili izvedeni na zahtevo drugotožnikov po sklenitvi prodajne pogodbe, torej zgolj z namenom, da sklenjeni pravni posel ne bi obstal v veljavi. Prvotožnika zato menita, da bi drugostopni organ pri odločitvi moral upoštevati dejansko stanje ob sklenitvi prodajne pogodbe, ne pa kasnejšega dejanskega stanja, zato sta tudi sama vložila tožbo. Iz prodajne pogodbe z dne 3. 5. 2004 izhaja, da sta predmet le parceli št. 806/1 in 806/3, vendar je prvostopni organ navedel, da parcelo št. 806/3 zdaj predstavljata parceli št. 806/5 in 806/6. Prvostopni organ ni mogel odločiti drugače, saj je med samo sklenitvijo prodajne pogodbe ter izdajo odločbe prišlo do parcelacije; za samo parcelacijo pa nista odgovorna ne prvotožnika niti organ prve stopnje. Zato parcelacija prvotožnikoma ne bi smela iti v škodo. Torej je prvostopni organ ravnal v skladu z določbo 2. odstavka 22. člena ZKZ. Prvotožnika še navajata, da prvostopni organ ni bil dolžan preverjati lokacijske informacije in ostalih podatkov v zvezi z nepremičninami, za katere je bila dana ponudba. Če je v tem postopku mogoče iskati krivca, so to drugotožniki kot prodajalci, ki so pri celotnem poslu ravnali malomarno. Po določbi 3. odstavka 23. člena ZKZ lahko prodajalec proda kmetijsko zemljišče vsakomur, ki je sprejel ponudbo pravočasno in na način, predpisan z zakonom, če sklenjeno pogodbo odobri upravna enota v skladu z 22. členom ZKZ, in ob predpogoju, da nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice. V obravnavani zadevi sta bila prvotožnika edina prejemnika ponudbe, zato je navajanje drugotožnikov, da v konkretni zadevi ni bil varovan vrstni red predkupnih upravičencev, brezpredmetno. Prvotožnika glede na navedeno sodišču predlagata, naj tožbo drugotožnikov zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrže. K točki 1. izreka: Odločitev o združitvi postopkov v zadevah U 80/2008 in U 89/2008 temelji na določbi 1. odstavka 42. člena ZUS-1, po kateri lahko sodišče s sklepom več pri oddelku sodišča odprtih postopkov o istem predmetu združi v skupno obravnavanje in odločanje; tako je sodišče postopalo, ker je v obeh zadevah izpodbijan isti upravni akt. K točki 2.1. izreka: Tožba drugotožeče stranke je utemeljena.

Izpodbijano odločbo, s katero je drugostopni organ v ponovnem postopku ugodil pritožbi drugotožnikov, odpravil odločbo prvostopnega organa z dne 2. 11. 2004 (s katero je bil pravni posel, sklenjen dne 3. 5. 2004 med drugotožniki kot prodajalci ter prvotožnikoma kot kupcema, odobren v delu, ki se nanaša na parc. št. 806/1 in del parcele s št. 806/3, kolikor po spremembi zemljiško katastrskega stanja predstavlja parceli št. 806/5 in 806/6, vse k.o. B.) ter sam odločil, da se pravni posel v obsegu, kot ga je odobril prvostopni organ, ne odobri, je le-ta izdal v izvrševanju pravnomočne sodbe tega sodišča z opr. št. U 359/2005-15 z dne 5. 9. 2006, s katero je le to odpravilo v prejšnjem postopku izdano nezakonito odločbo drugostopnega organa z dne 7. 1. 2005 ter mu zadevo vrnilo v nov postopek. Sodišče ugotavlja, da je v izpodbijani odločbi drugostopni organ sicer sledil pravnemu mnenju sodišča (4. odstavek 64. člena ZUS-1) v citirani sodbi, da je predmet odobritve po določbi 19. člena ZKZ pravni posel, kot izhaja iz pogodbe o prodaji kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije (2. odstavek 22. člena ZKZ) ter da je (pravilna) ponudba, podana skladno z 2. odstavkom 20. člena ZKZ, pogoj za odobritev pravnega posla, vendar pa ni sledil pravnemu stališču sodišča, da je v postopku o podani vlogi za odobritev pravnega posla treba odločiti kot celoti, saj z odločbo, s katero je sam rešil stvar (1. odstavek 252. člena ZUP), ni odločil o vlogi za odobritev pravnega posla, kot je bila podana, pač pa je zavrnil odobritev pravnega posla (le) v obsegu, v katerem je prvostopni organ z odločbo z dne 2. 11. 2004 pravni posel odobril, s čemer ni odločil o predmetu postopka (1. odstavek 213. člena ZUP) ter je tako zagrešil bistveno kršitev pravil postopka, ki je vplivala na odločitev v zadevi, kar je razlog za odpravo izpodbijane odločbe (3. točka 1. odstavka 64. člena ZUS-1).

Ker drugotožniki izpodbijajo odločbo drugostopnega organa (med drugim) iz navedenega razloga, je njihova tožba utemeljena, ter bi to narekovalo ugoditev njihovi tožbi v skladu z določbo 64. člena ZUS-1 (ob tem sodišče še dodaja, da prvotožnika zmotno menita, da naj bi drugotožniki ne izkazovali pravnega interesa za tožbo, kajti z odločitvijo (v izpodbijani odločbi), da se zavrne odobritev pravnega posla le v delu, se posega v njihove pravice, saj le končan postopek za odobritev pravnega posla, sklenjenega (po zakonu) pod odložnim pogojem odobritve, predstavlja zanje položaj, analogen situaciji iz 5. odstavka 20. člena ZKZ, ko lahko ponudbo za prodajo ponovijo). Glede na primarni tožbeni predlog tožbe drugotožnikov (3. alinea 1. odstavka 33. člena ZUS-1) pa je sodišče odločilo po 1. odstavku 65. člena ZUS-1, potem ko je presodilo, da narava stvari to dopušča ter da podatki postopka dajejo za tako odločitev zanesljivo podlago in da je v ponovnem postopku odločba izdana v nasprotju s pravnim stališčem sodišča glede postopka (2. točka 1. odstavka 65. člena ZUS-1), s čemer so izpolnjeni pogoji za odločanje v sporu polne jurisdikcije tudi po 5. odstavku tega člena (v zvezi s 1. odstavkom 7. člena ZUS-1).

Odločitev o stvari, kot izhaja iz izreka te sodbe (točka 2.1.), o predmetu postopka, ki je (glede na vlogo tožnikov kot kupcev z dne 7. 5. 2004) odobritev pravnega posla po prodajni pogodbi, sklenjeni dne 3. 5. 2004 med drugotožniki kot prodajalci ter prvotožnikoma kot kupcema za parc. št. 806/1 gozd v izmeri 26.620 m2 in parc. št. 806/3 gozd v izmeri 7.490 m2, obe k.o. B., v solastninskem deležu 234/240-in, za ceno 5.644.800 SIT, sodišče utemeljuje z naslednjimi razlogi: Po 3. odstavku 19. člena ZKZ se pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ne odobri: (1) če niso izpolnjeni pogoji za delitev zaščitene kmetije (18. člen ZKZ), (2) če promet ni potekal po postopku in na način, določen s tem zakonom, (3) če ni upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu tega zakona, (4) če bi se s prometom fizično delile parcele zemljišča, ki je bilo urejeno s komasacijo.

Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami poteka po postopku in na način, določen z ZKZ (2. alinea 3. odstavka 19. člena ZKZ), če poteka tako, da so pri tem upoštevane določbe 20. člena ZKZ o postopku s ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, in 21. člena ZKZ o sprejemu ponudbe. Določbe 20. člena ZKZ so pri prometu s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo spoštovane, če ponudba vsebuje podatke iz 2. odstavka 20. člena ZKZ, pri čemer morajo ti podatki ustrezati resničnim dejstvom, in je na predpisan način ter predpisan čas objavljena ter se sklenjeni pravni posel sklada s ponudbo. Za pravilnost podatkov v ponudbi (to izhaja že iz določb 2. odstavka 20. člena ZKZ, ki zahteva obvezno vsebino in obliko ponudbe), tako da ti ustrezajo resničnim dejstvom, je dolžan upravni organ skrbeti po uradni dolžnosti, zaradi varovanja pravic strank in varstva javne koristi (7. člen ZUP), tako v postopku s ponudbo kot v postopku za odobritev pravnega posla. Dolžnost takega varovanja od organa terja, da na predpisan način poskrbi za ravnanje z vlogo in njeno dopolnitev, pa tudi za pravilno materialno in procesno vodenje postopka. Po mnenju sodišča je tako ob upoštevanju pogoja 2. alinee 3. odstavka 19. člena ZKZ mogoče odobriti le pravni posel, ki je sklenjen na podlagi pravilne ponudbe (1., 2. in 3. odstavek 20. člen ZKZ) in sprejema ponudbe v skladu z zakonom (4. odstavek 20. člena in 1. odstavek 21. člen ZKZ).

V obravnavani zadevi je bilo v upravnem postopku ugotovljeno (z listinami v spisni dokumentaciji, na ustnih obravnavah 21. 6. 2004 in 14. 10. 2004), da je bila ponudba dana za prodajo parc. št. 806/1 gozd v izmeri 26.620 m2 in parc. št. 806/3 gozd v izmeri 7.490 m2, v deležu 234/240-in, da je bila za ti zemljišči 3. 5. 2004 tudi sklenjena prodajna pogodba, ter da je bilo zemljiškokatastrsko stanje parc. št. 806/3 naknadno spremenjeno, tako da je bila parcela 806/3 parcelirana v parcele s št. 806/4, 806/5, 806/6 in 806/7 (po odločbi geodetskega organa z dne 7. 7. 2004), glede na to, da je del parc. št. 806/3 predstavljal območje za poselitev (kar izhaja tudi iz lokacijske informacije za promet z nepremičninami Občine A. z dne 28. 5. 2004, da del parc. št. 806/3 po namenski rabi prostora predstavlja območje za poselitev, ter lokacijskih informacij za promet nepremičnin Občine A. z dne 7. 9. 2004, da parc. št. 806/4 in 806/7 predstavljata po namenski rabi prostora območje za poselitev, parc. št. 806/5 in 806/6 pa območje gozdov in gozdnega prostora) ter je bil po navedbah prodajalcev v delu že uporabljen za gradnjo asfaltirane ceste (kar izhaja tudi iz zemljiške knjige, da je pri parc. št. 806/6 v izmeri 271 m2 in parc. 806/7 v izmeri 549 m2 po obvestilu geodetskega organa z dne 14. 12. 2004 vpisana sprememba rabe v cesto). Tako dejansko stanje pa glede parc. št. 806/3, ki je bila kot celota (s celotno površino) predmet ponudbe kot gozd, narekuje zaključek, da zanjo ponudba ni bila podana pravilno; ker pa je bila podana enotna ponudba za parc. št. 806/1 in 806/3 z enotno ceno, torej s pogojem prodaje kot celote, ni bila pravilno podana celotna ponudba. Po 20. členu ZKZ je ponudbo za prodajo treba podati, če se prodaja kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija (s podatki o prodajalcu, kmetijskem zemljišču, gozdu ali kmetiji, ceno in morebitnimi drugimi prodajnimi pogoji) ter mora ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije biti objavljena (3. odstavek 20. člena ZKZ) in sprejeta (21. člen ZKZ), da je za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije lahko sklenjen pravni posel in k pravnemu poslu lahko podana odobritev (2. alinea 3. odstavka 19. člena ZKZ). Po sklepanju arg. a contrario za prodajo zemljišča, ki ni kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija, ne veljajo navedene zakonske določbe ter ne določbe celotnega poglavja III. ZKZ o prometu s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami, pa tudi ne (2. odstavek 17. člena ZKZ) določbe o prometu z gozdovi po Zakonu o gozdovih, kajti z navedenimi zakonskimi določbami je varovana javna korist pri prometu le s kmetijskimi zemljišči in gozdovi zaradi njihove posebne funkcije (gospodarske, socialne, ekološke in še drugih). To pa pomeni, da ponudba za prodajo gozdov s parc. št. 806/1 in 806/3, ker je del parc. št. 806/3 predstavljalo območje za poselitev, ni bila podana pravilno, ter da k v skladu s ponudbo sklenjenemu pravnemu poslu odobritve ni mogoče podati (2. alinea 3. odstavka 19. člena ZKZ). Odobritve ni mogoče podati niti k pravnemu poslu za parc. št. 806/1 in del parcele 806/3 (ob upoštevanju novega zemljiškokatastrskega stanja po odločbi geodetskega organa z dne 7. 7. 2004), kot je odločil prvostopni organ z odločbo z dne 2. 11. 2004, kajti odobritev je mogoče podati le k sklenjenemu pravnemu poslu kot celoti (2. odstavek 22. člena ZKZ); z odobritvijo le dela pravnega posla se namreč, kadar pogodba ni sklenjena tako, da bi za posamezno zemljišče bile določene vse bistvene sestavine pravnega posla (ker tako ni bila dana ponudba), nedopustno posega v pogodbene določbe (tudi v obravnavni zadevi je bila pogodba sklenjena tako, da je bila za obe parceli dogovorjena skupna (ponudbena) cena).

Ob navedenem (že v upravnem postopku) ugotovljenem dejanskem stanju, ki po presoji sodišča predstavlja zanesljivo podlago za odločitev, zaradi česar sodišču ni bilo treba opraviti glavne obravnave ter ugotavljati (dopolnjevati) dejanskega stanja kot podlage za odločitev, in upoštevanju citiranih določb ZKZ in ZUP, je odločitev v stvari sami (o vlogi za odobritev pravnega posla), kot izhaja iz tč. 2.1. izreka te sodbe (2. odstavek 22. člena ZKZ), utemeljena.

K točki 2.2. izreka: Tožba prvotožnikov ni utemeljena.

Ob razlogih, kot jih sodišče navaja (kot obrazložitev k tč. 2. 1. izreka sodbe), tožnika brez podlage zatrjujeta, da je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ, ter da je v postopku za odobritev pravnega posla mogoče upoštevati le dejstva in okoliščine, znana v času sklenitve pravnega posla. Tožnika netočno navajata, da naj bi parcelo št. 806/3, za katero je bil sklenjen pravni posel, po spremembi zemljiškokatastrskega stanja predstavljali le parc. št. 806/5 in 806/6, katerih prodajo je prvostopni organ z odločbo z dne 2. 11. 2004 odobril, saj spisne listine, po že povedanem, izkazujejo drugačno dejansko stanje (da sta iz parc. št. 806/3 nastali še parceli št. 806/4 in 806/7), ki je tožnikoma tudi znano, saj je bilo razjasnjeno (vsaj) na ustni obravnavi 14. 10. 2004. Tožnika zmotno tudi menita, da upravni organ ni dolžan skrbeti za pravilnost ponudb, kar je sodišče, s sklicevanjem na 7. člen ZUP, tudi že obrazložilo. Tožnika po presoji sodišča tako brez podlage zatrjujeta, da v določbah ZKZ ni podlage za zavrnitev odobritve sklenjene pogodbe, ter da bi odločba prvostopnega organa z dne 2. 11. 2004 morala ostati v veljavi, izdana pa bi morala biti še dopolnilna odločba za del pravnega posla, ki ga ta odločba ne zajema. Sodišče je že obrazložilo, da je ob upoštevanju pogoja 2. alinee 3. odstavka 19. člena ZKZ mogoče odobriti le pravni posel, ki je sklenjen na podlagi pravilne ponudbe (20. člen ZKZ) in sprejema ponudbe v skladu z zakonom (21. člen ZKZ), ter se že opredelilo do ponudbe, da ni bila podana pravilno, kar narekuje zaključek, da k pravnemu poslu, sklenjenemu dne 3. 5. 2004, odobritve glede na določbe ZKZ ni mogoče podati, in da tudi ni zakonita odločba o odobritvi prodaje le parc. št. 806/1, 806/5 in 806/6. Čeprav je izpodbijana odločba, ki sicer temelji na pravilnem materialnopravnem izhodišču, iz razloga bistvenih kršitev pravil postopka nezakonita, ter jo je sodišče moralo spremeniti (kot je že obrazložilo), pa je tožbo prvotožnikov moralo zavrniti, saj njune tožbene navedbe niso utemeljene ter ne predstavljajo razloga za odpravo izpodbijane odločbe, saj ta odločba ne posega v njune pravice (1. alinea 2. odstavka 63. člena ZUS-1). Sodišče predlaganega dokaza z zaslišanjem prvotožnikov ni opravilo, saj je v dejanskem stanju, ugotovljenem v upravnem postopku, našlo zadostno in zanesljivo podlago za odločitev.

K točki 3.1. izreka: Na podlagi 1. odstavka 154. člena ZPP (v zvezi s 1. odstavkom 25. člena ZUS-1 – odločanje v sporu polne jurisdikcije) se stroškovni zahtevek prvotožeče stranke, ker s tožbo ni uspela, zavrne.

Na podlagi 1. odstavka 154. člena ZPP, po katerem mora stranka, ki v sporu ne uspe, povrniti stroške postopka nasprotni stranki in njenemu intervenientu (v zvezi s 1. odstavkom 25. člena ZUS-1, ker je sodišče odločilo v sporu polne jurisdikcije), je dolžna prvotožeča stranka povrniti stroške postopka drugotožeči stranki kot stranki z interesom v postopku po tožbi prvotožeče stranke, v odmerjenem znesku in pod pogoji, kot izhaja iz izreka sodbe. Sodišče je stroške drugotožeče stranke odmerilo na podlagi 119. člena ZOdv-C (Uradni list RS, št. 35/09) in 41. člena ZOdvT (Uradni list RS, št. 67/08) po OT (Uradni list RS, št. 67/03); v okviru zahtevanih stroškov je priznalo stroške: za odgovor na tožbo 500 tč. (tar. št. 30, tč. 1 b), zvišano za 100 % zaradi zastopanja več oseb (9. čl. OT), 2 % za materialne stroške (13. člen OT), povečano za zahtevani 20 % DDV (2. odstavek 14. člena OT), kar ob vrednosti točke 0,459 EUR (15. čl. OT) znese skupaj 561,82 EUR K točki 3.2. izreka: Drugotožeča stranka je upravičena do povračila stroškov postopka, plačati pa jih je dolžna tožena stranka, na podlagi 1. odstavka 154. člena ZPP, ker je drugotožeča stranka s tožbo uspela ( v zvezi s 1. odstavkom 25. člena ZUS-1, ker je sodišče odločilo v sporu polne jurisdikcije), v odmerjenem znesku in pod pogoji, kot izhaja iz izreka sodbe. Sodišče je stroške drugotožeče stranke odmerilo na podlagi 119. člena ZOdv-C (Uradni list RS, št. 35/09) in 41. člena ZOdvT (Uradni list RS, št. 67/08) po OT (Uradni list RS, št. 67/03); v okviru zahtevanih stroškov je priznalo stroške: za tožbo 500 tč. (tar. št. 30, tč. 1 b), zvišano za 100 % zaradi zastopanja več oseb (9. čl. OT), 2 % za materialne stroške (13. člen OT), povečano za zahtevani 20 % DDV (2. odstavek 14. člena OT), kar ob vrednosti tč. 0,459 EUR (15. čl. OT) znese skupaj 561,82 EUR