Jedro

Pri izračunu pokojninske osnove se za čas prejemanja nadomestila po ZZZPB praviloma upoštevajo prejeta nadomestila, plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila pa le v primeru nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov, ko zavarovanec skladno z določbami 17.b člena ZZZPB prejema nadomestilo za čas začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala odpravo odločbe tožene stranke št. P-5048088 z dne 29. 7. 2005 ter da se toženi stranki naloži ponovna odmera njene pokojnine in sicer v višini 82 % pokojninske osnove, pri čemer naj se v pokojninsko osnovo v letih od 1994 do 1996 in od 2000 do 2004 ter v obdobju od 1. 7. 1997 do 1. 1. 2000 upoštevajo plače oz. osnove, od katerih so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi ji tožena stranka pri izračunu pokojninske osnove za čas prejemanja nadomestila po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB - Uradni list RS, št. 5/91 s spremembami) morala upoštevati plačo oziroma osnovo plače, ki jo je prejemala v koledarskem letu pred začetkom prejemanja nadomestila, in sicer v valoriziranih zneskih, saj bi bilo upoštevanje dejansko izplačanega nadomestila v nasprotju z določbami 41. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1 - Uradni list RS, št. 106/99 s spremembami) oziroma 45. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - Uradni list RS, št. 12/92 s spremembami). Nesprejemljivo je stališče sodišča druge stopnje, da se določba drugega odstavka 41. člena ZPIZ-1 nanaša le na začasna nadomestila, saj je glede na 25. člena ZZZPB očitno, da je tudi nadomestilo po tem zakonu začasne narave. Nepravično in diskriminatorno bi bilo delavce, ki brez svoje krivde ostanejo brez zaposlitve, obravnavati drugače od drugih.

4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji) vročena toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Pri materialno pravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato ni mogoče upoštevati revizijskih navedb, iz katerih izhaja le, da se tožnica ne strinja z ugotovljenim dejanskim stanjem in dokazno oceno sodišča. 7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Tožnici je bila od 1. 4. 2004 dalje priznana pravica do predčasne pokojnine v višini 366,27 EUR (87.773,25 SIT) mesečno. Dokončno odločbo tožene stranke izpodbija zato, ker se ne strinja z izračunom pokojninske osnove in posledično z višino priznane predčasne pokojnine. Meni namreč, da bi ji tožena stranka pri izračunu pokojninske osnove za obdobja, ko je prejemala nadomestilo po ZZZPB, morala upoštevati valorizirano plačo oziroma osnovo, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila, in ne zneske dejansko izplačanega nadomestila.

9. Pravno podlago za odločitev predstavlja določba 1. alineje prvega odstavka 41. člena ZPIZ-1, ki določa, da se za izračun pokojninske osnove štejejo tudi nadomestila plače, izplačana po predpisih o delovnih razmerjih in predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, razen nadomestil plače po predpisih o delovnih razmerjih za delavce, katerih delo ni več potrebno iz operativnih razlogov (1). Ker je iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, pa tudi že iz same trditvene podlage razvidno, da je tožnica v spornih obdobjih prejemala nadomestilo po ZZZPB in ne po predpisih o delovnih razmerjih, je tožena stranka pri izračunu pokojninske osnove za ta obdobja pravilno upoštevala nadomestila v zneskih, ki jih je tožnica prejemala.

10. Revidentka se neutemeljeno sklicuje na določbo drugega odstavka 41. člena ZPIZ-1, saj v njenem primeru ne gre za dejanski stan, ki bi ga bilo mogoče subsumirati pod to določbo. Slednja sicer res določa primere, ko se za izračun pokojninske osnove upošteva plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila, vendar se takšna ureditev izrecno nanaša na nadomestila plače za čas začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in predpisih o delovnih razmerjih, po predpisih o starševskem dopustu, oziroma po predpisih o zavarovanju za primer brezposelnosti, o delovnih razmerjih za delavce, katerih delo ni več potrebno, ali nadomestila za čas poklicne rehabilitacije iz prvega odstavka 89. člena tega zakona. Kot sta pravilno ugotovili že sodišči druge in prve stopnje, tožnica ne zatrjuje, da bi bila kadarkoli v času prejemanja nadomestila po ZZZPB nezmožna za delo iz zdravstvenih razlogov in bi skladno z določbami 17.b člena ZZZPB prejemala nadomestilo za čas začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, kar bi bil za čas prejemanja nadomestila po ZZZPB edini primer, ko bi bilo treba namesto določbe prve alineje prvega odstavka 41. člena ZPIZ-1 uporabiti določbo drugega odstavka istega člena in torej pri izračunu pokojninske osnove za to obdobje upoštevati plačo oziroma osnovo, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila (2).

11. Glede na predstavljeno ureditev je tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno stališče, na katerem temeljita že sodbi sodišča druge in prve stopnje ter izpodbijana odločba tožene stranke, in sicer da se pri izračunu pokojninske osnove za čas prejemanja nadomestila po ZZZPB praviloma upoštevajo prejeta nadomestila, plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila, pa le v primeru nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov, ko zavarovanec skladno z določbami 17.b člena ZZZPB prejema nadomestilo za čas začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe. Da bi šlo za tak primer pri tožnici, v tem sporu ni bilo zatrjevano, zato revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišča druge in prve stopnje, da tožbenemu zahtevku, s katerim tožnica izpodbija dokončno odločbo tožene stranke in zahteva, da se ji v pokojninsko osnovo v letih od 1994 do 1996 in od 2000 do 2004 ter v obdobju od 1. 7. 1997 do 1. 1. 2000 upoštevajo plače oz. osnove, od katerih so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila, ni mogoče ugoditi.

12. Ker v reviziji ni podan razlog, zaradi katerega je bila vložena, in ker revizijsko sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo, da bi šlo za za zmotno uporabo materialnega prava, je na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Vsebinsko enaka je tudi določba 1. alineje prvega odstavka 45. člena pred ZPIZ-1 veljavnega ZPIZ.

Op. št. (2): Pred ZPIZ-1 veljavni ZPIZ glede nadomestila po ZZZPB takšne izjeme od pravila iz 1. alineje prvega odstavka 45. člena ni poznal.