Jedro

Intervencijski interes je podan, če ima intervenient pravno korist od tega, da v pravdi zmaga ena od strank. To pomeni, da je intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na razmerje med njima. Intervencija je torej dopustna le, če je podan intervenientov pravni interes in takrat, kadar je s stranko, ki se ji pridružuje, v takšnem razmerju, da bi odločitev lahko vplivala na intervenientov pravni položaj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se ne dopusti stranska intervencija A.A. na strani tožeče stranke.

2. Zoper sklep je vložil pritožbo A.A. Navaja, da je sklep v nasprotju z vsemi načeli in predvsem z Ustavo RS. Ne more sprejeti, da ni izkazan pravni interes, saj je otrok, ne glede na to, koliko je star, vedno otrok, za katerega mora v vsakem primeru poskrbeti tudi družina, pa čeprav po zakonu ne šteje pod isto gospodinjstvo. Ne strinja se, da sorodstvo za stransko intervencijo ne zadošča in da sin ni družinski član. Vztraja, da je v celoti izkazan njegov pravni interes, saj je prikrajšanje sina vplivalo tudi nanj. Opisuje, zakaj so razlogi za njegov predlog izkazani in utemeljeni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. ZPP v prvem odstavku 199. člena določa, da kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki. Po določbi drugega odstavka citirane določbe lahko intervenient vstopi v pravdo ves čas postopka vse do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ter ves čas postopka, ki se nadaljuje, ker je bilo vloženo izredno pravno sredstvo. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik dne 11. 5. 2018 vložil tožbo, s katero izpodbija odločbo tožene stranke št. ... z dne 13. 4. 2018 v zvezi z odločbo št. ... z dne 2. 11. 2017. V tožbi z dne 11. 5. 2018 je stransko intervencijo prijavil oče tožnika A.A. Sodišče prve stopnje stranske intervencije ni dopustilo, ker je ugotovilo, da pravni intervencijski interes ni podan.

6. Intervencijski interes je podan, če ima intervenient pravno korist od tega, da v pravdi zmaga ena od strank. To pomeni, da je intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na razmerje med njima. Intervencija je torej dopustna le, če je podan intervenientov pravni interes in takrat, kadar je s stranko, ki se ji pridružuje, v takšnem razmerju, da bi odločitev lahko vplivala na intervenientov pravni položaj.

7. Tega pa pritožnik v obravnavanem primeru ne navaja, niti to ni izkazano iz listinske dokumentacije.

8. Ekonomski interes, na katerega se smiselno sklicuje pritožba, pa ne pomeni, da je podan intervencijski interes v smislu 199. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da stranski intervenient ni družinski član tožnika po definiciji 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUPJS) in tudi zgolj sorodstveno razmerje ni razlog, zaradi katerega lahko intervenient prijavi stransko intervencijo. Intervencijski interes bi pritožnik imel le v primeru, če bi trdil in z verjetnostjo tudi dokazal, da med njim in sinom obstaja določeno materialnopravno razmerje, na katerega bi odločitev v konkretni zadevi vplivala.

9. Ker tega pritožnik ni zatrjeval in tudi ni z verjetnostjo dokazal, ampak se zgolj sklicuje na sorodstveno razmerje in dolžnost družine, da poskrbi za otroka, niso izpolnjeni pogoji določeni v 199. členu ZPP, izpodbijani sklep pa je pravilen.

10. Iz enakih razlogov je pritožbeno sodišče pritožnikovo pritožbo kot neutemeljeno skladno z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.