Jedro

Obsojeni šele v pritožbi navaja razloge, zakaj ni plačal naložene obveznosti v pogojni obsodbi, vendar so le-ti neutemeljeni. Sodišče prve stopnje je razpisalo narok, glede katerega je bilo vabilo obsojencu vročeno, vendar na narok ni pristopil niti svojega izostanka ni opravičil, prav tako medtem tudi ni poravnal svoje obveznosti do oškodovanke.

Izrek

I. Pritožbi se deloma ugodi in izpodbijana sodba v točki II izreka (glede stroškov postopka) spremeni tako, da se obsojenega A. P. oprosti plačila stroškov postopka v višini 65,00 EUR iz naslova sodne takse. Sicer se pritožba obsojenega A. P. kot neutemeljena zavrne in v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Postojni je z izpodbijano sodbo obsojenemu A. P. na podlagi četrtega odstavka 506. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) preklicalo pogojno obsodbo Okrajnega sodišča v Postojni I K 44828/2013 z dne 22. oktobra 2013 in izreklo kazen enega meseca zapora. Sklenilo je še, da je obsojeni A. P. dolžan plačati stroške postopka v višini 65,00 EUR iz naslova sodne takse.

2. Zoper sodbo je obsojeni vložil pritožbo, v kateri navaja, da je bil v zadnjem letu štirikrat v psihiatrični bolnici in se ni bil sposoben ukvarjati s to zadevo. Izgubil je dokumentacijo komu nakazati, zato dolga ni plačal. Prosi, da mu sodišče pošlje te podatke in bo svoj dolg poravnal. Je tudi socialni problem in živi od socialne pomoči. Zato nima denarja za plačilo sodnih stroškov in upa, da ga bo sodišče le-teh oprostilo.

3. Pritožba je deloma utemeljena.

4. Obsojeni šele v pritožbi navaja razloge, zakaj ni plačal naložene obveznosti v pogojni obsodbi, vendar so le-ti neutemeljeni. Izgovarja se namreč, da je izgubil dokumentacijo in ni vedel komu plačati, vendar bi se o tem lahko pozanimal tako pri oškodovanki ( iz pogojne obsodbe I K 44828/2013 z dne 22.10.2013, s katero mu je bil posebni pogoj naložen, je namreč razvidno, da je na bencinskem servisu O. R. za znesek 30,21 EUR natočil gorivo ne da bi ga plačal), prav tako bi se lahko za podatke oškodovanke pozanimal na sodišču, pa tega ni storil. Kot je razvidno iz izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje razpisalo narok, glede katerega je bilo vabilo obsojencu vročeno, vendar na narok ni pristopil niti svojega izostanka ni opravičil, prav tako medtem tudi ni poravnal svoje obveznosti do oškodovanke. Glede na to, da obsojenec obveznosti ni poravnal v določenem roku, te pa ni poravnal niti po prejetem vabilu na zaslišanje v postopku za preklic pogojne obsodbe, ko je torej vedel, da mu preti preklic le-te, pa sodišča ni obvestil o kakršnihkoli preprekah, ki bi mu onemogočale izpolniti dodatni pogoj v izrečeni pogojni obsodbi, je odločitev sodišča prve stopnje o preklicu le-te in izreku v pogojni obsodbi določene kazni enega meseca zapora, pravilna.

5. Utemeljeno pa pritožnik graja odločitev sodišča prve stopnje o naloženih stroških postopka. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je namreč razvidno, da je bilo že v času odločanja sodišču prve stopnje znano dejstvo, da je obsojenec prejemnik denarne socialne pomoči, zato bi ga moralo v skladu z določbo 1. odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) plačila stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje, ki so bili odmerjeni v obliki sodne takse, oprostiti.

6. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče, pritožbi obsojenega deloma ugodilo in izpodbijano sodbo v točki II izreka (glede stroškov postopka) spremenilo (1. odstavek 394. člena ZKP) tako, da se ga oprosti plačila stroškov postopka v višini 65,00 EUR iz naslova sodne takse. Ker sicer pritožba obsojenega ni utemeljena, jo je v preostalem delu, ob ugotovitvi, da v postopku ni bila zagrešena nobena od kršitev na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zavrnilo in v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (391. člen ZKP).

7. Ker je bilo s sodbo pritožbenega sodišča deloma odločeno v obsojenčevo korist, se sodna taksa za pritožbo ne določi (2. odstavek 98. člena ZKP).