Jedro

Iz listine, na katero se je tožeča stranka v naraciji tožbenega zahtevka sklicevala, izhaja, da je zavarovalno pogodbo sklenila z drugo pravno osebo, ne s tožencem, očitno pa v njegovo breme. Vendar pa tožeča stranka v tem sporu ni zatrjevala, da je toženec navedeno obveznost tudi prevzel oziroma se v razmerju do nje zavezal, da bi na takšni podlagi lahko zahtevala neplačane obroke iz spornega zavarovalnega razmerja. Pogodba v breme tretjega namreč še vedno zavezuje samo pogodbenika in ne tretjega (primerjaj 153. člen ZOR).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo 26.911,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.11.1998 dalje do plačila in na povrnitev pravdnih stroškov, zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženo stranko obsodilo na plačilo zneska

26.911,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.11.1998 dalje ter na povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke, odmerjenih v višini

66.120,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.9.2003 do plačila, ker je ugotovilo, da sta pravdni stranki sklenili zavarovalno pogodbo za avtomobilsko kasko zavarovanje z dne 5.5.1998, po kateri tožena stranka pogodbenih obveznosti ni poravnala.

Ugotovilo je tudi, da tožena stranka ni zanikala obstoja vtoževane terjatve, niti pogodbenega razmerja in le pavšalno navajala, da naj tožeča stranka umakne tožbo.

Zoper takšno sodbo se je pravočasno pritožil toženčev skrbnik, ki meni, da je v vlogah z dne 3.9.2003 in 29.9.2003 podal dovolj tehtne razloge za ugotovitev, da tožbeni zahtevek ni utemeljen.

Na vročeno pritožbo nasprotna stranka ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka je zatrjevala, da je s toženo stranko dne 5.5.1998 sklenila zavarovalno pogodbo za avtomobilsko kasko zavarovanje po polici št. X. Navedeno trditev, na podlagi katere je uveljavljala tožbeni zahtevek, je dokazovala z listino, iz katere pa ne izhaja, da bi bila zavarovanec tožena stranka, pač pa A.L. d.o.o., ki je zavarovalno polico tudi podpisala. Res je v tej listini pripis "za U.G., Murska Sobota, ulica Y", kakor tudi opomba "fakture: Z.S.P.P. G.U. s.p., ulica Y, Murska Sobota", vendar pa navedeno ne pomeni, da je tožeča stranka sklenila zavarovalno pogodbo s toženo stranko.

Prvostopno sodišče, ki je takšno dejstvo ugotovilo, je zmotno presodilo listino, s katero je tožeča stranka svojo trditev o obstoju pravno poslovnega razmerja s toženo stranko iz naslova avtomobilskega zavarovanja, zatrjevala. Toženčeve navedbe v prvostopnem postopku vendar niso bile povsem pavšalne, saj iz njegove vloge z dne 4.9.2003 (zap. št. 11 spisa) izhaja, da "toženec glede eventualnega dolga pri tožeči stranki sploh ni vedel, kaj dela oziroma podpisuje oziroma poravnava, če sploh obstaja, ne bi smela biti veljavna". Iz listine, na katero se je tožeča stranka v naraciji tožbenega zahtevka sklicevala, izhaja, da je zavarovalno pogodbo sklenila z drugo pravno osebo, ne s tožencem, očitno pa v njegovo breme. Vendar pa tožeča stranka v tem sporu ni zatrjevala, da je toženec navedeno obveznost tudi prevzel oziroma se v razmerju do nje zavezal, da bi na takšni podlagi lahko zahtevala neplačane obroke iz spornega zavarovalnega razmerja. Pogodba v breme tretjega namreč še vedno zavezuje samo pogodbenika in ne tretjega (primerjaj 153. člen ZOR).

Ker je tako pri preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče spoznalo, da prvostopno sodišče materialnega prava ni pravilno uporabilo, ker je zmotno presodilo listino, na podlagi katere je tožeča stranka uveljavila tožbeni zahtevek, je bilo treba pritožbi ugoditi in napadeno sodbo spremeniti tako, kot izhaja iz izreka te odločbe (2. točka 358. člena ZPP).

Izrek o stroških je odpadel, ker jih tožena stranka ni priglasila.