Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali in pod kakšnimi pogoji je v tovrstnih primerih dopustna uporaba načela prostega preudarka ob prisoji odškodnine.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali in pod kakšnimi pogoji je v tovrstnih primerih dopustna uporaba načela prostega preudarka ob prisoji odškodnine.

Obrazložitev

1. Tožnik zahteva odškodnino zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, in sicer tako za premoženjsko kot za nepremoženjsko škodo. O slednji je bilo že pravnomočno in revizijsko odločeno (odločba Vrhovnega sodišča II Ips 170/2016). Sporna je le še odločitev o premoženjski škodi.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ocenilo je, da tožnik ni zmogel svojega trditvenega in dokaznega bremena, koliko so znašali njegovi prihodki pred in po izbrisu (prej je bil zaposlen, med izbrisom pa je delal na črno), in da prostega preudarka ne more uporabiti.

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da mu je prisodilo 6.542,00 EUR in se sklicevalo na prisojo po prostem preudarku. V preostalem je njegovo pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sodbo potrdilo.

4. Predlog za dopustitev revizije vlaga toženka. Zastavlja vprašanje, ali in pod kakšnimi pogoji je v tovrstnih primerih dopustna uporaba načela prostega preudarka ob prisoji odškodnine.

5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP).1

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije izpolnjeni glede vprašanja, ki je razvidno iz izreka tega sklepa, in revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

1 Vrhovno sodišče je uporabilo besedilo zakona pred novelo ZPP-E. Po prehodni določbi tretjega odstavka 125. člena novele ZPP-E se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe novele, pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona le, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe novele. Sodišče prve stopnje pa je sodbo izdalo pred uveljavitvijo novele 14. 9. 2017.