Jedro

Vrhovno sodišče ne more mimo dejstva, da obsojenec svojo pravico do vložitve predloga za prenos krajevne pristojnosti ne izvršuje v skladu z njenim namenom, temveč jo z množičnim vlaganjem bistveno podobnih oziroma identičnih predlogov (tako v isti kot tudi v drugih zadevah) izrazito in kontinuirano zlorablja. Odločitev o takšnem (v tej zadevi že šestem) predlogu mu je nedvomno že znana vnaprej; ta namreč pojmovno - glede na njegovo vsebino, ki je identična ali vsaj bistveno podobna njegovim prejšnjim predlogom, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo - ne more biti drugačna. To pomeni, da gre za vlogo, ki očitno ni imela možnosti za uspeh, vložnik pa se je kljub temu, da se je tega zavedal oziroma se je glede na navedene okoliščine tega moral zavedati, odločil za njeno vložitev. Očitno je torej, da obsojenec na ta način postopek izvršitve kazni zapora le zavlačuje oziroma ga na takšen šikanozen način poskuša odložiti, kar gotovo ne more pomeniti upravičenega razloga za vložitev predloga za prenos krajevne pristojnosti. Nasprotno, gre za očitno zlorabo procesnih pravic, ki jo je Vrhovno sodišče - kot tudi vsa druga sodišča - skladno s 15. členom ZKP dolžno onemogočiti.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrže.

Obrazložitev

1.Pred Okrajnim sodiščem v Mariboru je v teku postopek izvršitve kazni zapora, izrečene obsojencu a. a. s sodbo istega sodišča II K 42663/2014 z dne 2. 10. 2020, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 42663/2014 z dne 20. 10. 2021. Okrožno sodišče v Mariboru je z odločbo I IKZ 42663/2014 z dne 17. 6. 2025 odločilo, da se prošnji obsojenca A. A. za odlog izvršitve kazni zapora z dne 30. 10. 2023 ne ugodi in mora kazen zapora v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni nastopiti naslednji dan po pravnomočnosti te odločbe. Zoper navedeno odločbo je obsojenec vložil pritožbo, hkrati pa sam vlaga tudi obravnavani predlog za prenos krajevne pristojnosti.

2.Vrhovno sodišče ugotavlja, da obsojenec predlog utemeljuje z identičnimi navedbami, kot v predhodno (v isti kazenski zadevi) že petkrat vloženih predlogih za prenos krajevne pristojnosti. Tako navaja, (i) da pred pristojnimi mariborskimi sodišči ni deležen ustavno zagotovljenega varstva, saj je zaradi njih predhodno že utrpel več milijonsko škodo, katere še ni dobil povrnjene, (ii) izpostavlja zadeve, v katerih sta Vrhovno sodišče in Ustavno sodišče ugotovili nezakonito oziroma neustavno postopanje sodišč in njune odločitve prilaga tudi v prilogi, (iii) v nadaljevanju navaja konkretne sodnike Okrajnega sodišča v Mariboru, Okrožnega sodišča v Mariboru in Višjega sodišča v Mariboru, zoper katere je zaradi protipravnega ravnanja že vložil odškodninske tožbe. Iz navedenih razlogov meni, da so mu na območju Višjega sodišča v Mariboru dokazano sistematično kršene človekove pravice in zato ne more biti deležen poštenega sojenja v kazenskih postopkih. Posledično je po njegovi oceni videz nepristranskosti mariborskih sodišč znatno okrnjen in predlaga prenos krajevne pristojnosti na območje Višjega sodišča v Celju.

3.Skladno s 35. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obsojenec upravičen predlagati prenos pristojnosti, če meni, da so za to podani zakonsko predvideni razlogi. Namen predloga za prenos pristojnosti je v predstavitvi argumentov, ki po predlagateljevem stališču utemeljujejo prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. To procesno upravičenje mora predlagatelj izvrševati v skladu z njegovim namenom in na način, ki ne pomeni zlorabe pravice. Za zlorabo pravice gre, ko nosilec izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja, ki pa ga konkretizira in materializira v nasprotju z njegovim namenom tako, da njegovo ravnanje presega meje upravičenja. V kazenskem postopku torej formula prepovedi zlorabe procesnih pravic zahteva, da v konkretnem procesnem dejanju, ki je na prvi pogled usmerjeno v izvrševanje določenega procesnega jamstva, prepoznamo njegov namen. Če ta konkreten namen procesnega jamstva nasprotuje njegovemu objektivnemu namenu, procesnemu jamstvu, ki je predmet zlorabe, odrečemo pravne posledice.¹ Izvrševanje procesnih pravic se namreč konča tam, kjer se začne njihova zloraba.² Ravnanja udeležencev postopka, ki pomenijo zlorabo pravice, mora sodišče zato skladno s 15. členom ZKP onemogočati in si tudi na ta način prizadevati, da postopek teče brez zavlačevanja.³

4.Glede na ugotovitev, da vložnik predlog za prenos pristojnosti v isti zadevi vlaga že šestič, pri čemer ne navaja novih okoliščin, ki bi terjale novo, poglobljeno presojo Vrhovnega sodišča, se slednje sklicuje na izčrpne razloge, ki jih je podalo zlasti v zadnjem sklepu I Kr 42663/2014 z dne 3. 3. 2025, s katerim je predlog obsojenca zaradi ugotovitve zlorabe pravic v postopku zavrglo. Enako je Vrhovno sodišče odločilo tudi že s sklepoma z dne 2. 3. 2024 in z dne 6. 7. 2023, medtem ko je s sklepoma z dne 22. 7. 2021 in 10. 1. 2024 predloga obsojenca zavrnilo. Prav v vseh navedenih sklepih je vložniku že celovito odgovorilo na vse izpostavljene istovrstne kritike in pojasnilo, (i) da nestrinjanje s preteklimi odločitvami sodišča zoper obdolženca in njegove bližnje v drugih kazenskih zadevah samo po sebi ne predstavlja razloga za prenos krajevne pristojnosti, (ii) da okoliščine, ki se navezujejo na konkretne sodnike - med drugim tudi okoliščina, da je obsojenec z določenimi sodniki v civilnem sporu - ne morejo pomeniti razloga za prenos krajevne pristojnosti, temveč lahko kvečjemu utemeljujejo izločitev navedenih sodnikov in (iii) da dejstvo, da se vsi sodniki na območju Višjega sodišča v Mariboru med seboj poznajo (v smislu kolegialnih odnosov) utrjeno ne more voditi do ugoditve predlogu za prenos krajevne pristojnosti.

5.Vložnik je v bistvenem enake odgovore na smiselno podobne navedbe s strani Vrhovnega sodišča prejel tudi že v drugih kazenskih zadevah, v katerih prav tako množično vlaga skoraj identične predloge za prenos krajevne pristojnosti; to so na primer sklepi Vrhovnega sodišča I Kr 26122/2014 z dne 20. 12. 2024, I Kr 26122/2014 z dne 25. 7. 2024, I Kr 26122/2014 z dne 6. 11. 2024, I Kr 62094/2013 z dne 1. 6. 2023 in I Kr 62094/2013 z dne 22. 4. 2025.

6.Ob tako ugotovljenem procesnem dejanskem stanju Vrhovno sodišče ne more mimo dejstva, da obsojenec svojo pravico do vložitve predloga za prenos krajevne pristojnosti ne izvršuje v skladu z njenim namenom, temveč jo z množičnim vlaganjem bistveno podobnih oziroma identičnih predlogov (tako v isti kot tudi v drugih zadevah) izrazito in kontinuirano zlorablja. Odločitev o takšnem (v tej zadevi že šestem) predlogu mu je nedvomno že znana vnaprej; ta namreč pojmovno - glede na njegovo vsebino, ki je identična ali vsaj bistveno podobna njegovim prejšnjim predlogom, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo - ne more biti drugačna. To pomeni, da gre za vlogo, ki očitno ni imela možnosti za uspeh, vložnik pa se je kljub temu, da se je tega zavedal oziroma se je glede na navedene okoliščine tega moral zavedati, odločil za njeno vložitev. Očitno je torej, da obsojenec na ta način postopek izvršitve kazni zapora le zavlačuje oziroma ga na takšen šikanozen način poskuša odložiti, kar gotovo ne more pomeniti upravičenega razloga za vložitev predloga za prenos krajevne pristojnosti. Nasprotno, gre za očitno zlorabo procesnih pravic, ki jo je Vrhovno sodišče - kot tudi vsa druga sodišča⁴ - skladno s 15. členom ZKP dolžno onemogočiti.

7.Vrhovno sodišče je upoštevajoč navedene razloge obravnavani predlog za prenos krajevne pristojnosti na podlagi 15. člena ZKP in ob smiselni uporabi petega odstavka 42. člena ZKP zavrglo.

-------------------------------

1Glej odločbi Vrhovnega sodišča I Ips 25975/2017 z dne 17. 12. 2020 in I Ips 37756/2016 z dne 22. 9. 2022.

2Primerjaj s sodbo Vrhovnega sodišča I Ips 3140/2017 z dne 30. 12. 2021.

3Prim. sklepe Vrhovnega sodišča I Kr 62094/2013 z dne 1. 12. 2022, I Kr 3140/2017 z dne 30. 12. 2021 in I Kr 54941/2018 z dne 2. 7. 2018.

4Iz istih razlogov bi lahko vložnikov predlog lahko zavrglo že sodišče nižje stopnje, kot je Vrhovno sodišče že odločilo v zadevi I Kr 42663/2014 z dne 3. 3. 2025.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 15, 35

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.