Jedro

V primeru, ko je tretji napoten na pravdo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe na določen predmet, je odlog izvršbe na ta predmet mogoč le do pravnomočnega zaključka navedene pravde. Če se ta pravda pravnomočno zaključi z zavrnitvijo tožbenega zahtevka tretjega za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, namreč prav to dejstvo kaže na to, da obstoj pravice tretjega na predmetu izvršbe s pravnomočno sodbo zagotovo ni izkazan (a contrario razlaga prvega odstavka 73. člena ZIZ) ter da je posledično še toliko manj mogoče govoriti o verjetnosti obstoja te pravice. V tem primeru tudi vložitev nove, v konkretnem primeru izbrisne tožbe, ne izkazuje oziroma ne vzpostavlja verjetnosti obstoja pravice tretje na predmetu izvršbe, zato zgolj vložitev takšne tožbe ni okoliščina, ki bi jo sodišče lahko upoštevalo pri presoji predloga tretje za odlog izvršbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanih točkah I. in II. izreka spremeni tako, da se zavrne predlog tretje A. A. za odlog izvršbe, ki ga je podala z vlogo z dne 31. 5. 2019. II. Tretja A. A. je dolžna upniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti njegove stroške pritožbe v višini 1.035,63 EUR.

III. Tretja A. A. sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I. izreka ugodilo predlogu tretje udeleženke za odlog izvršbe podane z vlogo z dne 31. 5. 2019, v točki II. izreka je sklenilo, da se izvršba s prodajo nepremičnine parcele št. 1 k.o. X odloži za čas do izdaje pravnomočne sodbe v zvezi s tožbo, ki jo je tretja udeleženka vložila pri Okrožnem sodišču v Novem mestu v zadevi P 109/2019, v točki III. izreka pa je sklenilo, da tretja udeleženka sama krije stroške izvršilnega postopka.

2. Proti sklepu se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje upnik po pooblaščencu in navaja, da sodišče napačno ocenjuje, da je tretja izkazala za verjeten obstoj svoje pravice. Tretja je na Okrožnem sodišču v Novem mestu vložila tožbo v pravdni zadevi P 175/2017, s katero je bilo pravnomočno odločeno, da v primeru prodajne pogodbe ne gre za navidezni pravni posel. Z odločbo ni bilo ugotovljeno, da je tretja lastnica predmetne nepremičnine in s tem v izvršbi ni uspela dokazati, da ima pravico, zaradi katere izvršba na nepremičnino ne bi bila dopustna, saj ne gre za pravnomočno odločbo, ki bi izkazovala njeno dejansko lastninsko pravico na nepremičnini. Neuspeh tretje v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe, kjer je bila vsebinsko obravnavana zatrjevana navideznost prodajne pogodbe, na podlagi katere je hipotekarni dolžnik pridobil lastninsko pravico, kaže na to, da tretja ni izkazala za verjeten obstoj svoje pravice. Ker je bilo v tej pravdi pravnomočno razsojeno, da je predmetna izvršba dopustna, ni več zakonske podlage za odlog predmetne izvršbe. Sodišče je nepravilno zaključilo, da je tretja za verjetno izkazala obstoj svoje pravice, nepravilen pa je tudi zaključek, da bi s takšno izvršbo pretrpela nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo. Navedba, da se je znašla v brezizhodnem položaju, povezanim s socialnimi razmerami, ne držijo. Socialni položaj tretje ni in ne more biti v celoti odvisen od prejema kupnine za prodajo nepremičnine in sodišče z navedenimi razlogi ni doseglo zadostno utemeljenost pogoja po drugem odstavku 73. člena ZIZ, saj se za izkaz stopnje verjetnosti po sodni praksi zahtevajo „nepopravljive škodljive posledice“. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da predlog za odlog zavrne s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbe.

3. Na pritožbo je pravočasno odgovorila tretja A. A. po pooblaščencu in nasprotovala pritožbenim navedbam upnika. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in sklep potrdi, upniku pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Glede na pritožbene navedbe in pravni interes za pritožbo je pritožbeno sodišče štelo, da upnik izpodbija odločitvi v točkah I. in II. izreka, zato je sklep v tem obsegu preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

6. Na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, odloži sodišče izvršbo glede tega predmeta, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana; če tretji obstoja svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe ne izkaže na način iz prejšnjega odstavka, sodišče na predlog tretjega odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji izkaže za verjetno obstoj svoje pravice in da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (prvi in drugi odstavek 73. člena ZIZ).

7. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bil s sklepom z dne 23. 5. 2017, ki je postal pravnomočen 20. 6. 2017, ugovor tretje zavrnjen in tretja poučena, da lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa začne pravdo za ugotovitev, da je izvršba s prodajo parc. št. 1 k.o. X nedopustna. Tretja je nato vložila tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, o kateri je bilo prav tako že pravnomočno odločeno. Okrožno sodišče v Novem mestu je namreč s sodbo P 175/2017 z dne 4. 6. 2018 zavrnilo tožbeni zahtevek tretje, da se predmetna izvršba izreče za nedopustno, odločitev pa je bila potrjena s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1960/2018 z dne 13. 3. 2019 (v spisu na list. št. 141-152).

8. Tretja je v vlogi z dne 31. 5. 2019 predlog za odlog izvršbe utemeljevala s trditvami, da je dejanska lastnica nepremičnine, ki je predmet izvršbe, saj je bila prodajna pogodba, na podlagi katere se je v zemljiški knjigi kot lastnik vpisal dolžnik, fiktivna, zaradi česar je na pristojno sodišče vložila izbrisno tožbo, v zemljiški knjigi pa predlagala vpis zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice, ki učinkuje z dnem 12. 4. 2019. V nadaljevanju je nato še dodatno pojasnila razloge za fiktivnost prodajne pogodbe in pojasnila nastanek težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe.

9. V primeru, ko je tretji napoten na pravdo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe na določen predmet, je odlog izvršbe na ta predmet mogoč le do pravnomočnega zaključka navedene pravde. Če se ta pravda pravnomočno zaključi z zavrnitvijo tožbenega zahtevka tretjega za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, namreč prav to dejstvo kaže na to, da obstoj pravice tretjega na predmetu izvršbe s pravnomočno sodbo zagotovo ni izkazan (a contrario razlaga prvega odstavka 73. člena ZIZ) ter da je posledično še toliko manj mogoče govoriti o verjetnosti obstoja te pravice. V tem primeru tudi vložitev nove, v konkretnem primeru izbrisne tožbe, ne izkazuje oziroma ne vzpostavlja verjetnosti obstoja pravice tretje na predmetu izvršbe, zato zgolj vložitev takšne tožbe ni okoliščina, ki bi jo sodišče lahko upoštevalo pri presoji predloga tretje za odlog izvršbe.

10. Glede na pojasnjeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da tretja ni niti z verjetnostjo izkazala obstoja svoje pravice na predmetu izvršbe, zato že iz tega razloga njenemu predlogu za odlog izvršbe ni mogoče ugoditi. Tretja bi morala namreč v skladu z drugim odstavkom 73. člena ZIZ hkrati izkazati tako verjetnost obstoja svoje pravice na predmetu izvršbe kot tudi nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe. Ker ni izpolnjen že prvi od dveh kumulativno predpisanih pogojev za odlog izvršbe, se sodišču prve stopnje ni bilo treba spuščati v presojo obstoja drugega pogoja, to je nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe, in se iz tega razloga tudi pritožbeno sodišče ne opredeljuje do pritožbenih navedb v zvezi s škodo.

11. Glede na vse pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo in sklep v izpodbijanih točkah I. in II. izreka spremenilo tako, da je zavrnilo predlog tretje za odlog izvršbe, ki ga je podala z vlogo z dne 31. 5. 2019 (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Upnik je s pritožbo uspel, zato je pritožbeno sodišče njegove pritožbene stroške naložilo tretji v plačilo (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri določitvi vrednosti obravnavanega (spornega) predmeta je treba upoštevati vrednost nepremičnine, glede katere je tretja predlagala odlog izvršbe. Vrednost nepremičnine parc. št. 1 k.o. X znaša 133.000,00 EUR (glej pravnomočen sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine z dne 29. 3. 2019). Upniku tako na podlagi 6. točke tar. št. 27 Odvetniške tarife – OT za sestavo pritožbe pripada 1.300 točk, kar ob vrednosti točke 0,6 EUR, prištetju 2% za materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT, 22% DDV in sodne takse za pritožbo v višini 65,00 EUR (tar. št. 4032 Zakona o sodnih taksah) skupaj znaša 1.035,63 EUR.

13. Pritožbeno sodišče tretji ni priznalo priglašenih stroškov odgovora na pritožbo, saj z njim ni v ničemer pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča, zato so bili ti stroški nepotrebni (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).