Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožena stranka ni ugotavljala, ali postavljeni odvetnik opravlja v redu svojo dolžnost, saj je ugotovila, da razrešitev postavljenega odvetnika in namesto njega postavitev drugega odvetnika ni smiselna glede na izkazane okoliščine konkretnega primera.
Tožba se zavrne.
1. Z odločbo, št. Bpp 61/2018-14 z dne 14. 8. 2018 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), je tožena stranka zavrnila prošnjo tožeče stranke za zamenjavo odvetnika, postavljenega z odločbo tožeče stranke, št. Bpp 61/2018-8 z dne 1. 6. 2018. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila z odločbo Upravnega sodišča RS, št. Bpp 61/2018-8 z dne 1. 6. 2018, tožeči stranki dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju bpp) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 58/2018 z dne 3. 5. 2018. Na predlog tožeče stranke ji je bil za izvajanje bpp postavljen odvetnik A.A. iz Kopra. Dne 26. 6. 2018 pa je tožeča stranka podala zahtevo za zamenjavo odvetnika iz razloga, da z njim kljub večkratnim poskusom ni mogla priti v stik. Predlagala je, da se ji namesto odvetnika A.A. postavi odvetnik B.B. 2. Tožena stranka v nadaljevanju navaja, da je bil tožeči stranki odvetnik A.A. postavljen na njen predlog. Odvetnik je bil tožeči stranki postavljen za izvajanje bpp v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev tožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 58/2018 z dne 3. 5. 2018. Tožena stranka ugotavlja, da je tožeča stranka pred iztekom roka za vložitev tožbe zoper navedeno odločbo okrožnega sodišča sama vložila tožbo, v kateri je pojasnila zakaj toži, sodišče pa bo v okviru njenih navedb v skladu z zakonskim pooblastilom raziskalo in preizkusilo dejansko stanje. Sodišče izpodbijani akt sicer preizkusi v mejah navedb oziroma razlogov, ki so navedeni v tožbi, po uradni dolžnosti pa (poleg razloga ničnosti, drugi odstavek 37. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) pazi tudi na relativne in absolutne bistvene kršitve določb procesnega zakona in v okviru, ki ga določa 1. alineja drugega odstavka 63. člena ZUS-1, tudi na pravilno uporabo materialnega prava. ZUS-1 obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit določa le v postopku s pritožbo in z izrednimi pravnimi sredstvi, iz česar izhaja, da v postopku s tožbo v upravnem sporu zakon ne predpisuje obveznega zastopanja po odvetniku oziroma drugi osebi z opravljenim pravniškim državnim izpitom.
3. Glede na to, da je tožeča stranka tožbo vložila sama, redna bpp pa ji je bila dodeljena v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev tožbe v upravnem sporu, tožena stranka ocenjuje, da ni smiselno, da bi se zahtevku tožeče stranke za zamenjavo odvetnika za vložitev tožbe ugodilo. Poleg tega je rok za vložitev tožbe že potekel in tožeča stranka po odvetniku te tožbe tudi ne more vložiti, za opravo drugih pravnih dejanj pa ji z odločbo, št. Bpp 61/2018-8 z dne 1. 6. 2018, bpp ni bila dodeljena. Tožeči stranki je pojasnila, da bo, kolikor se bo v nadaljnjem postopku pokazala potreba po opravi kakšnega pravdnega dejanja, za katerega tožeči stranki še ni bila odobrena bpp, lahko podala predlog za njeno odobritev, o kateri bo pristojni organ odločal na podlagi izpolnjevanja pogojev za odobritev bpp v trenutku odločanja o podanem predlogu.
4. Tožeča stranka se z izpodbijano odločbo ne strinja. V tožbi navaja, da želi vložiti revizijo zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru v zadevi št. I Cp 847/2006 z dne 7. 6. 2017, tega pa ne more storiti, saj ji ni omogočeno primerno zastopanje s strani odvetnika. Z izpodbijano odločbo dodeljeni odvetnik A.A. svoje dolžnosti ne opravlja in ne odgovarja na njene pozive, za kar tožeča stranka ni kriva. S tem, ko ji je Upravno sodišče RS zavrnilo zamenjavo odvetnika, so ji kršene ustavno varovane človekove pravice iz 22. člena Ustave RS, ki zagotvlja enako varstvo pravic, kar ji ni zagotovljeno, saj ji ni zagotovljeno primerno zastopanje pred sodiščem. Kršena pa ji je tudi pravica do sodnega varstva in pravica do pravnega sredstva iz 23. in 25. člena Ustave RS, saj brez primernega zastopnika nima enakih možnosti za uspeh v postopku upravnega spora in posledično ne bo mogla koristiti izrednega pravnega sredstva, torej revizije, za vložitev katere potrebuje odvetnika.
5. Sodišču predlaga, da po tem, ko ugotovi, da je bilo z dejanjem poseženo v njene človekove pravice, izpodbijani upravni akt spremeni tako, da dovoli zamenjavo odvetnika in ji kot novega odvetnika postavi odvetnika B.B. 6. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.
7. Sodišče je tožbo vročilo tudi odvetniku A.A., kot prizadeti stranki, ki na tožbo ni odgovoril. 8. Tožba ni utemeljena.
9. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnila razloge za svojo odločitev. Sodišče ugotavlja, da je za odločitev pomembno dejansko stanje tožena stranka v zadostni meri raziskala, svojo odločitev pa oprla na relevantne materialne predpise, vse to pa ustrezno utemeljila in zato zavrača očitek tožeče stranke o zmotni uporabi materialnega prava ter posledično kršitve ustavnih pravic. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami tožeče stranke pa še dodaja:
10. V zadevi ni sporno, da je Upravno sodišče RS tožeči stranki z odločbo z dne 1. 6. 2018 dodelilo redno bpp zaradi pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z vložitvijo tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 58/2018 z dne 3. 5. 2018, s katero je bila tožeči stranki zavržena prošnja za dodelitev bpp za vložitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. I Cp 847/2016 z dne 7. 6. 2017. V zadevi nadalje ni sporno, da je tožeča stranka podala zahtevo za zamenjavo dodeljenega odvetnika po tem, ko je že sama vložila tožbo v upravnem sporu zoper sporno odločbo, kljub temu, da ji je bila v tej zadevi dodeljena bpp.
11. Po določbi devetega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) sme pristojni organ za bpp na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti in namesto razrešenega odvetnika postaviti drugega odvetnika. Tožena stranka sicer ni ugotavljala, ali postavljeni odvetnik opravlja v redu svojo dolžnost, saj je ugotovila, da razrešitev postavljenega odvetnika in namesto njega postavitev drugega odvetnika ni smiselna glede na izkazane okoliščine konkretnega primera. Sodišče pri tem dodaja, da iz vpisnika tega sodišča izhaja, da je sodišče s sodbo, št. III U 152/2018-6 z dne 27. 8. 2018, tožbi tožeče stranke ugodilo, odločbo Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 58/2018 z dne 3. 5. 2018, odpravilo ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, kar še dodatno potrjuje pravilnost stališča tožene stranke v izpodbijani odločbi. Glede na navedeno tudi niso izkazane okoliščine, ki bi kazale na zatrjevane kršitve ustavnih pravic tožeče stranke.
12. Glede na navedeno, je sodišče tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in utemeljen na zakonu. Sodišče je v zadevi odločalo na seji senata, glede na to, da dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega upravnega akta, med tožečo in toženo stranko ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), tožeča stranka pa v tožbi ni predlagala izvedbe novih dokazov.