Jedro

Ob tem, ko iz podatkov spisa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje z oškodovanko izrecno razčistilo okoliščine v zvezi s subjektivnim znakom prekrškov, kljub temu, da je oškodovanka pred prekrškovnim organom povedala, da se je zaradi storilčevega opisanega obnašanja počutila zgroženo in prizadeto in v svoji izpovedbi pred sodiščem prve stopnje tega ni izrecno zanikala, se pritožbeni očitki o podani kršitvi po drugem odstavku 155. člena v zvezi z 68. členom ZP-1 izkažejo za utemeljene.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo storilčevi zahtevi za sodno varstvo (ZSV) ugodilo in izpodbijani plačilni nalog (PN) Policijske postaje Žalec, št. 0000121899780 z dne 9. 8. 2020 spremenilo tako, da je postopek o prekršku zaradi prekrškov po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 in po tretjem odstavku 7. člena ZJRM-1 na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo ter odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun.

2.Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ zaradi bistvene kršitve določb postopka po 1. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi in ustrezno spremembo izpodbijane sodbe oziroma podredno, razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.V odgovoru na pritožbo zagovornik storilca nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške, nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo po odvetniku.

4.Pritožba je utemeljena.

5.V predmetni zadevi je prekrškovni organ s PN z dne 9. 8. 2020 storilca spoznal za odgovornega storitve prekrška po (-) prvem odstavku 6. člena ZJRM-1, ker se je dne 9. 8. 2020 nedostojno vedel do A. A. s tem, da jo je, ker mu ni želela izročiti ključev od garaže, pričel žaliti z besedami "prokleta kurba, prasica, zgini iz stanovanja, zaradi česar se je počutila ponižano, ogroženo in vznemirjeno in prekrška po (-) tretjem odstavku 7. člena ZJRM-1, ker je v istih krajevnih in časovnih okoliščinah A. A. ponujal spolne usluge s tem, da ji je dejal, da naj da noge narazen in ji bo tako znižal najemnino.

6.Storilec je v ZSV zanikal kakršnokoli nadlegovanje oškodovanke, predlagal lastno zaslišanje ter zaslišanje priče B. B., ki naj bi dogodek spremljal.

7.V dopolnjenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje med drugim (poleg vpogleda v listinske dokaze) zaslišalo storilca, oškodovanko in pričo B. B. ter pri tem ugotovilo, da je storilec kategorično zanikal oba prekrška, oškodovanka pa na izrecna vprašanja sodišča ni natančno odgovorila, niti ni povedala oziroma opisala, na kakšen način se je storilec do nje vedel na drzen, nesramen, žaljiv ali podoben način, prav tako ni povedala, če je storilec zaradi njegovega ravnanja pri njej povzročil občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. Postopek je ustavilo v posledici zaključka, da niso potrjeni zakonski znaki storilcu očitanih prekrškov.

8.Pritožba sodišču prve stopnje očita storitev bistvene kršitve določb prekrškovnega zakona, konkretno kršitev 68. člena ZP-1, ki je vplivala na zakonitost sodbe, čemur pritožbeno sodišče iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, pritrjuje.

9.Skladno s prvim odstavkom 68. člena ZP-1 mora sodišče po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku, razen v primeru obdolženčevega priznanja. Enako skrbno mora preiskati okoliščine in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist.

Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe, je oškodovanka na zaslišanju dne 9. 5. 2023 (torej 2 leti in pol po dogodku) med drugim povedala, da se je storilec drl nanjo in jo spolno nadlegoval, da so bile to grozne besede, ki se jih zaradi časovne oddaljenosti niti ne spominja, prav tako pa jih ne želi ponavljati, da se je kmalu po tem dogodku preselila drugam, da je pri storilcu v najemu živela približno dve leti in jo je ves čas nekaj osvajal, tudi ko je bila noseča ter da se od kar se je odselila, tega naslova izogiba kolikor je mogoče.

Ker iz izpovedbe oškodovanke glede na razloge sodišče prve stopnje izhaja, da se konkretnih besed zaradi časovne oddaljenosti ne spominja, da se je odselila takoj ko je bilo mogoče ter da se tega naslova sedaj izogiba, je zaključek sodišča prve stopnje, da oškodovanka ni potrdila subjektivnih znakov očitanih prekrškov preuranjen, saj sodišče prve stopnje glede na zapisnik o naroku z dne 9. 5. 2023 (l. št. 35 in 36 spisa) teh okoliščin ni ustrezno raziskalo. Iz listin spisa (konkretno zapisnik o naroku z dne 9. 5. 2023; l. št. 35 in 36 spisa) namreč, v nasprotju z razlogi izpodbijane sodbe, ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje na naroku dne 9. 5. 2023 obdolženko izrecno vprašalo, kako se je počutila pri tem, ko se je storilec drl nanjo in jo spolno nadlegoval, kljub temu da je ta subjektivni znak prekrška oškodovanka potrdila v postopku pred prekrškovnim organom (zapisnik o izjavi priče z dne 9. 8. 2020), kot pravilno izpostavlja pritožba.

Pri tem pa v zvezi z objektivnimi znaki očitanih prekrškov pritožba utemeljeno opozarja tudi, da iz spisovnega gradiva izhaja, da je dejansko stanje storilcu očitanih prekrškov pred prekrškovnim organom potrdila tudi priča C. C., ki je bila kritičnega dne ob oškodovanki ter da sodišče prve stopnje kljub ustavitvi postopka zaradi nedokazanosti zakonskih znakov navedene priče ni zaslišalo.

10.Ob tem, ko torej iz podatkov spisa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje z oškodovanko izrecno razčistilo okoliščine v zvezi s subjektivnim znakom prekrškov, kljub temu, da je oškodovanka pred prekrškovnim organom povedala, da se je zaradi storilčevega opisanega obnašanja počutila zgroženo in prizadeto in v svoji izpovedbi pred sodiščem prve stopnje tega ni izrecno zanikala, se pritožbeni očitki o podani kršitvi po drugem odstavku 155. člena v zvezi z 68. členom ZP-1 izkažejo za utemeljene.

11.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi prekrškovnega organa ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek, saj je glede na naravo kršitve ocenilo, da ugotovljene kršitve ne more samo odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1).

12.V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o storilčevi ZSV, vendar pred tem ponovno zaslišati oškodovanko ter jo izrecno povprašati po njenih občutkih ob tem dogodku, saj bo le tako ustrezno raziskalo (tudi) vse okoliščine, ki storilca obremenjujejo. Pri tem naj bo glede na zakonsko dikcijo prekrška po tretjem odstavku 7. člena ZJRM-1 pozorno, ali je storilcu sploh očitano, da je na javnem kraju spolno občeval, razkazoval spolne organe ali na vsiljiv način ponujal spolne usluge in ali morebiti konkretizacija tega prekrška ne predstavlja prekršek pod kakšno drugo pravno kvalifikacijo.

13.O stroških zagovornika, nastalih z vložitvijo odgovora na pritožbo, bo skladno z določbo 144. člena ZP-1 odločilo sodišče prve stopnje.

Zveza:

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 68, 68/1 Zakon o prekrških zoper javni red in mir (1974) - ZJRM - člen 6, 6/1, 7, 7/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.