Jedro

Po rešitvi predhodnega vprašanja o neveljavnosti pogodbe, ki je bila podlaga za vknjižbo, se postopek na matičnem področju nadaljuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke po katerem je le-ta zahtevala ugotovitev, da je neveljavna vknjižba lastninske pravice po sklenjeni Sodni poravnavi pred Okrožnim sodiščem v Celju P 116/2005 z dne 14. 6. 2006 in da je toženec dolžan v roku 15 dni po pravnomočnosti te sodbe izdati tožeči stranki zemljiškoknjižno listino, sposobno za vpis v zemljiško knjigo in vzpostaviti prejšnje zemljiško stanje tako, da bodo vpisani kot solastniki pri lastnikih nepremičnin, ki je vpisana v z.k. vložku … k.o. … parc. št. … travnik v izmeri … m2 in parc. št. … v izmeri … m2 in sicer J. A., J. I., J. N., S. J., Z. M. in U. N., vsi v solastnih deležih. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je o odločitvi o predhodnem vprašanju bilo odločeno v pravdnem postopku P 660/2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 143/2012 z dne 7. 6. 2012. Po sodbi sodišča druge stopnje je bila sodba sodišča prve stopnje spremenjena tako, da je bil zavrnjen zahtevek, po katerem bi bila tožena stranka … dolžna skleniti prodajno pogodbo s tožečo stranko S. J. pod enakimi pogoji kot jo je sklenila z drugim tožencem B. J. Ker tako tožeča stranka ni uspela s tožbo v pravdnem postopku, ki je tekel pred tukajšnjim sodiščem P 660/2010, je odpadla tudi možnost za zahtevek, da tukajšnje sodišče ugotovi neveljavnost vknjižbe lastninske pravice po sklenjeni sodni poravnavi pred Okrožnim sodiščem v Celju ter, da je toženec dolžan izdati zemljiškoknjižno listino sposobno za vpis v zemljiško knjigo in da se pri nepremičninah vpisanih v vl. št. … k.o. … vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se vpišejo prejšnji lastniki, je njen zahtevek v tem pravdnem postopku zavrnilo kot neutemeljen. O pravdnih stroških je odločilo na podlagi uspeha v pravdi.

Zoper takšno odločitev se pritožuje tožeča stranka po svojem pooblaščencu. Podaja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb ZPP. Pritožnik je mnenja, da sodišče zgolj z vabilom ne more in ne sme spreminjati odločitve glede procesnega vodenja zadeve, ker ima zato na voljo le zakonsko pravno sredstvo, to je sklep o nadaljevanju pravdnega postopka. Če je postopek s sklepom prekinjen, se lahko samo s pisno izdanim predhodnim sklepom nato nadaljuje, kar pa sodišče v danem primeru ni storilo. Prekinjen postopek bi se moral nadaljevati z novo sprejetim pisnim sklepom in to še preden je sodišče sploh vabilo stranke na obravnavo. Pogoji za vabilo strank na glavno obravnavo niso bili izkazani. Tožeča stranka sodišče obvešča, da je zoper sodbo Višjega sodišča v Celju, opr. št. Cp 143/2012 z dne 7. 6. 2012 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. P 660/2010 z dne 3. 11. 2011 vložila predlog za dopustnost revizije. Predmet navedene pravde je bil tožbeni zahtevek na razveljavitev razpolaganja … s svojim idealnim deležem do … celotne nepremičnine parc. št. … in … obe k.o. …, ki ga je sklenila na podlagi predpogodbe z dne 24. 6. 2005 in na podlagi sklenjene sodne poravnave z dne 14. 6. 2006 s tožencem J. B.. Vprašanje zakonitosti razpolaganja z idealnim deležem na podlagi predpogodbe in sodne poravnave po oceni tožeče stranke ponuja enega od odgovorov na vprašanje materialnopravne neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice pri obeh spornih parcelah. V pravdi opr. št. P 660/2010 je prišlo do spremembe prvostopenjske ugodilne sodbe na pritožbeni stopnji in sicer potem, ko so bile prve tri zavrnilne sodbe razveljavljene in je v četrtem sojenju izdana ugodilna sodba, ki pa je bila nato spremenjena in je zahtevek sedaj pravnomočno zavrnjen. Tožeča stranka meni, da je šlo v zadevi P 660/2010 za nenavadno sojenje, kar pa po njeni oceni terja poseg revizijskega sodišča. Glede na to, da Vrhovno sodišče RS o predlogih za dopustitev revizije odloča hitro, od dveh do treh mesecih od vložitve, tožeča stranka predlaga, da sodišče ta pravdni postopek prekine vsaj do odločitve o predlogu za dopustitev revizije. V kolikor bi Vrhovno sodišče RS predlogu ugodilo, bo očitno, da ima pravnomočna sodba določene pomanjkljivosti, zaradi česar v tej pravdi izpostavljena predhodna vprašanja še ne bo mogla predstavljati dokončnega odgovora. Ker je sodišče kljub temu zadevo obravnavalo, je s takšnim postopanjem prikrajšalo tožnika pri varstvu njegovih pravic, saj v primeru uspeha pred revizijskim sodiščem, ne bo mogel več pravočasno vložiti nove izbrisne tožbe v danem primeru, ker bodo vsi roki že potekli. Triletni roki bodo oziroma so že pretekli, novega sredstva za izbris toženca, kot lastnika v zemljiški knjigi ne bo več mogoče vložiti in to vse zaradi ravnanja prvostopenjskega sodišča, ki ni sledilo utemeljenemu in z dokazi podprtemu predlogu tožeče stranke. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. Predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni storilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki ga vidi tožeča stranka v tem, da je sodišče ne da bi izdalo sklep o nadaljevanju pravdnega postopka, le-tega nadaljevalo z razpisom naroka za glavno obravnavo. Po določbi člena 208 ZPP, v primeru, če je sodišče prekinilo postopek iz razlogov, ki so navedeni v 1. točki prvega odstavka in v drugem odstavku 206. člena tega zakona, se postopek nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec. Sodišče prve stopnje je odredilo prekinitev postopka, ker je sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Po tistem, ko je v zadevi v kateri se je odločalo o predhodnem vprašanju, bilo s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 143/2012 z dne 7. junija 2012 pravnomočno odločeno o predhodnem vprašanju, je zato sodišče prve stopnje imelo zakonsko procesno podlago, da nadaljuje prekinjeni postopek. Če je bil postopek prekinjen zaradi predhodnega vprašanja, se nadaljuje, ko je to vprašanje pravnomočno rešeno na matičnem področju ali ko sodišče spozna, da ni več razloga, da bi čakalo na konec postopka. To pomeni, da lahko svojo odločitev o tem, da bo počakalo na rešitev predhodnega vprašanja, sodišče naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali celo, če situacijo drugače oceni. Na splošno velja, da naj se postopek nadaljuje, brž ko je odpadel razlog za prekinitev. Zato je sodišče na podlagi te določbe razpisalo narok za glavno obravnavo. Tožena stranka se je po pooblaščencu tega naroka udeležila. Na naroku je sodišče prve stopnje sprejelo procesni sklep, da se nadaljuje prekinjen pravdni postopek, tožeča stranka pa ni grajala eventuelne storitve bistvenih kršitev določb pravdnega postopka s strani sodišča prve stopnje. Ker je tako bil sprejet na začetku naroka tudi formalni sklep za nadaljevanje pravdnega postopka, tako sodišče prve stopnje ni storilo očitano relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, kot jo očita pritožba. Odločitev o nadaljevanju prekinjenega postopka je tako pravilna.

Ker pa je bila odločitev na matičnem področju v zadevi P 660/2010 z dne 3. 11. 2011 pravnomočno končana s sodbo Cp 143/2012 z dne 7. junija 2012 in je bil tožbeni zahtevek, ki je pomenil rešitev predhodnega vprašanja v tej zadevi zavrnjen, zato ker tožnica ni dokazala, da ni bila obveščena o nameravani prodaji spornih nepremičnin, je zato sodišče druge stopnje ugotovilo, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku, ki je glasil na nedovoljenost razpolaganj z idealnim deležem med tožečo stranko in drugim tožencem …. Na takšno pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju je bilo vezano tudi sodišče prve stopnje, ki je glede na to, kako je bilo rešeno predhodno vprašanje, ni ugotovilo pogojev za ugoditev izbrisni tožbi, saj ji ni bila kršena pravica do uveljavljanja predkupne pravice in ni bilo izpodbito razpolaganje z njenim idealnim deležem, je zato sodišče prve stopnje imelo dovolj podlage, da je zavrnilo tožbeni zahtevek v tej zadevi, s katero je tožeča stranka zahtevala ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Pritožba v tej zvezi poudarja le to, da je tožeča stranka vložila revizijo zoper takšno odločitev sodišča druge stopnje, o kateri bo odločeno in da bo v primeru ugodilne odločitev revizije, prikrajšana do pravice vložitve izbrisne tožbe, saj bo pretekel triletni prekluzivni rok za vložitev le-te. Po določbi ZZK-1 pa izbrisana tožba ni več vezana na triletni prekluzivni rok, kot je to bilo v primeru ZZK in zato pritožnik neutemeljeno zahteva prekinitev postopka in v tej zvezi neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da o zadevi ne bi smelo vsebinsko, to je meritorno odločiti. Kot že povedano, po pravnomočni odločitvi o predhodnem vprašanju, sodišče prve stopnje nadaljuje prekinjen postopek na prvi stopnji.

Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe člena 353 ZPP, pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišču prve stopnje se niso pripetile tiste bistvene kršitve določb ZPP na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti in sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo.

Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s členom 165 ZPP).

Stroške v odgovoru na pritožbo tožena stranka ni priglasila.