- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 290/2001
ECLI:SI:VSLJ:2001:I.CP.290.2001 Civilni oddelek
Povzetek
- Upoštevanje stanja in vrednosti premoženja ob delitviAli je mogoče prekiniti postopek delitve premoženja zaradi bodoče spremembe namembnosti nepremičnine?
- Relevanca bodočega statusa nepremičnine za odločitev sodiščaAli je bodoči status nepremičnine relevanten za odločanje o delitvi premoženja?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
V postopku za delitev stvari in skupnega premoženja se upošteva stanje in vrednost premoženja ob njegovi delitvi, saj je predmet delitve lahko le tisto oziroma toliko vredno premoženje, kot je ob delitvi. To pa pomeni, da vprašanje bodoče spremembe namembnosti nepremičnine, ki je predmet delitve, ne more biti vprašanje, od rešitve katerega je odvisna odločba sodišča (1. odst. 8. čl. ZNP). Zato ni podlage za prekinitev postopka po določilu 1. tč. 1. odst. 206. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nepravdni postopek prekine do dokončne odločitve v postopku za spremembo namembnosti parc. št. 457/1 k.o. .... iz kmetijskega zemljišča v stavbno. Obe stranki sta se zoper sklep pravočasno pritožili. Navajata, da sodišče o razdružitvi nepremičnin odloča po stanju nepremičnin v času izdaje odločbe in ni razloga za čakanje na spremembo statusa zemljišča, saj bodoči status za odločanje ni relevanten. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa, nasprotni udeleženec pa podrejeno spremembo tako, da se nepravdni postopek prekine samo glede parc. št. 457/1 k.o. ...... Pritožbi sta utemeljeni. V postopku za delitev stvari in skupnega premoženja se upošteva stanje in vrednost premoženja ob njegovi delitvi, saj je predmet delitve lahko le tisto oziroma toliko vredno premoženje, kot je ob delitvi. To izhaja tudi iz 10. poglavja Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) in 19. poglavja Zakona o izvršbi in zavarovanju v zvezi z 2.odst. 123. čl. ZNP, ki za primer, ko fizična delitev ni mogoča, urejata cenitev stvari, ki se prodaja. To pa pomeni, da vprašanje bodoče spremembe namembnosti nepremičnine, ki je predmet delitve, ne more biti vprašanje, od rešitve katerega je odvisna odločba sodišča (1. odst. 8. čl. ZNP). Sodišče mora o delitvi odločiti upoštevajoč predloge udeležencev postopka in materialnopravna določila XIII. poglavja ZNP, po katerih je, kot je bilo že omenjeno, relevantno stanje v času odločitve o načinu delitve. Obe stranki tega nepravdnega postopka torej utemeljeno trdita, da ni bilo podlage za prekinitev postopka po določilu 1. tč. 1.odst. 206. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da se izpodbijani sklep razveljavi (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP), nepravdno sodišče pa bo moralo s postopkom nadaljevati in odločiti o predlagani delitvi.