Jedro

Na podlagi ocene izvedenih dokazov, zlasti izvedenskega mnenja, je pravilno sklepanje prvega sodišča, da je toženec motil posest tožeče stranke. Toženec, ki je edini imel dostop, je zamašil vod pod 3. revizijskim jaškom, s čimer je povzročil zamašitev kanala in dvig odpadne vode v 2. revizijskem jašku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče ugotovilo, da je tožena stranka s tem, da je nekaj dni pred 26.10.1998 blokirala (zabetonirala ali kako ga drugače zaprla) - nepretočno zamašila kanal, motila tožečo stranko pri njeni mirni posesti in uporabi svojega kanala - kanalizacijskega priključka. Toženi stranki se v bodoče prepoveduje tako in podobno posegati v posest tožnikov.

Tožnikoma mora povrniti priznane jima pravdne stroške.

Proti izpodbijanemu sklepu sta toženi stranki vložili pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagata spremembo sklepa tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

Navajata, da prvo sodišče v obrazložitvi sklepa ni upoštevalo toženčevih navedb. Toženec ni z ničemer zamašil jaška in tudi ni povročil sporne zamašitve. Čeprav je preko toženčevega vrta speljan kanalizacijski vod v korist tožnikove nepremičnine, pa tožnik tega voda ni uporabljal v skladu z namenom. Tako prvo sodišče ni sledilo toženc-u, da je do kritičnega razmerja med pravdnima strankama prišlo pred približno tremi leti, ko je tožnik z malomarno uporabo povzročil zamašitev kanalizacijskega voda tako, da so fekalije zalile toženčevo klet in mu povzročile znatno škodo. Tožnik je sicer uporabljal kanal od leta 1992 do julija 1996, vendar pa ta uporaba ni bila nemotena. Toženec v pritožbi pojasnjuje, da je tožniku večkrat v jezi dejal, da bo zamašil sporni vod, to pa ni bilo potrebno, saj je za zamašitev poskrbel sam tožnik. Razlog za- njegovo jezo je bilo tožnikovo odklanjanje plačevanja prispevkov za kanalizacijo in tožnikova mašitev tega voda, s čimer je bila tožencu povzročena škoda. Prvostopno sodišče glede zamašitve kanalizacijskega priključka sicer sledi izvedencu, čeprav iz mnenja ni razvidno, kdaj in s čem je bil zamašen, niti kako je bil zamašek odstranjen. Pri tem je toženec jasno izpovedal, da je možen vzrok za zamašitev tudi dejstvo, da je pokrov kanalizacijskega jaška, ki se nahaja na tožnikovi nepremičnini, odmaknjen in -s tem je jašek odprt. Tam se igrajo otroci in v jašek lahko spustijo karkoli, kar bi povzročilo zamašitev. Tudi glede dogodkov v zvezi s kontrolo tretjega revizijskega jaška, ki sta ga dne 13.2.1999 hotela skupaj s tožnikom odpreti, prvostopno sodišče ni sledilo tožencu. Sodišče je povzelo zgolj povzetek dogajanja, da sta se s tožnikom dogovorila, da jašek odpreta čez dva dni. O natančnem poteku pa lahko izpove priča J. M.. Prav tako je zaslišani priči J. N. v jezi dejal, da je vod zama-šil. Meni, da če lahko tožnikov oče govori neresnice, jih lahko govori tudi toženec. Tožnikov oče je namreč omenjeni priči rekel, da je tožencu vse plačal. Nakar je toženec isti priči dejal, da če je to res, je pa on jašek zamašil. O takšni vsebini pogovora lahko izpove tudi druga tožnica, ki v postopku ni bila zaslišana. Po mnenju pritožnikov tožnik med postopkom tudi ni utemeljil ekonomskega interesa za vzpostavitev v prejšnje stanje, ki bi ga imel zaradi zamašitve kanalizacijskega voda. V primeru zama-šitve tega voda, lahko tožnik kadarkoli uporabi greznico, ki je bila v ta namen tudi zgrajena ob hiši in je še vedno v funkciji. Za uporabo spornega voda pa tožnik dosedaj ni plačal toženi stranki niti stroškov. Če je do zamašitve res prišlo, je to povzročil tožnik z nepravilno rabo kanalizacijskega voda, ali pa je do tega prišlo zaradi nepravilne postavitve kanalizacije, kot je navedeno v dopisu JP Vodovod - kanalizacija z dne 4.1.1999. Dejstvo, da so vidne maščobne obloge na jašku pa ne dokazuje, da bi dejanje povzročil toženec in - kateri toženec. Tožnik v tej pravdi ni dokazal pasivne legitimacije. Tožnik je med postopkom tudi umaknil zahtevek glede postavitve v prejšnje stanje, zato je po mnenju pritožnikov odpadla potreba po pravnem varstvu. V dokazne namene predlaga sodišču ogled na kraju samem, da se sodišče prepriča o toženčevih navedbah.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Med pravdnimi strankami je nesporno dejstvo, da poteka od hiše tožnika do spornega jaška na vrtu toženih strank kanalizacijski vod, ki je izključno v funkciji rabe tožečih strank (glej list. št. 17 in prilogo A 1 spisa). Zato sta tožeči stranki upravičeni do uveljavljanja varstva posesti v zvezi z zatrjevanim motenjem kanalizacijskega sistema - zamašitve kanalizacijskega jaška. Pravno pomembno je še dejstvo, ali sta toženca oziroma prvi toženec v tej posesti tožnika dejansko nedovol-jeno motila (426.člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur.l. št.26/99). Presoja po tožbi zatrjevanega motenja je časovno vezana na historični dogodek, iz katerega izhaja sporno razmerje med strankama in česar pritožnika niti v pritožbi ne izpodbijata. Neupoštevno je navajanje pritožnikov, kako je tožnik uporabljal kanalizacijski vod od leta 1992 do julija 1996 in ali je za to rabo plačeval ustrezne prispevke. Tako tožene stranke tudi v pritožbi ne morejo uspeti s pavšalnimi ugovori, da je tožnik z nepra-vilno rabo povzročil zamašitev kanalizacijskega priključka, ko takšno tožnikovo ravnanje v pravdi ni bilo ugotovljeno. Tudi pojasnjevanje pritožnikov, zakaj naj bi toženec v jezi večkrat hipotetično dejal tožniku, da bo zamašil sporni vod, ne more vplivati na izvedene dokaze in pravilno oceno ugotovitev prvega sodišča v zvezi z zatrjevanim motenjem. Da je v obravnavanem primeru prišlo s strani toženca do motenja sistema odvajanja odpadne vode iz nepremičnine- tožnika, izhaja iz izvedenskega mnenja (glej list. št. 42 spisa). Pritožnika v pritožbi ne izpodbijata ugotovitve izvedenca, da je bil kanal pri vstopu v revizijski jašek številka 3, do katerega ima po svoji izpovedbi dostop le toženec (glej list. št. 79 spisa), določeno obdobje zamašen z neznano zaporo. To dokazujejo na temenu sledovi vidne maščobne obloge (glej sliko 3, list. št. 37 spisa) in sledovi nivelete dvignjene vode v jašku številka 2. Ob takšni ugotovitvi lokacije motenja - zatesnitve kanala, ki jo po izvedenskem mnenju izkazuje tud-i dejstvo, da od vključno čistega jaška številka 3 dalje niso registrirane maščobne obloge na zgornjem delu kanalizacijske cevi in da so vse pregledane kanalizacijske cevi v sedanjem stanju primerne in sposobne odvajati odpadno vodo, je prepričljivo sklepanje prvega sodišča, da je toženec, ki je edini imel dostop, zamašil vod pred tretjim revizijskim jaškom, s čimer je povzročil zamašitev kanala in dvig odpadne vode in fekalij v drugem revizijskem jašku. Ob takšni posledici motenja niti ni pomebno, kako -in s čim je toženec zamašil sporni jašek. Pri tem je tudi ostalo nedokazano navajanje pritožnikov, da je možen vzrok za zamašitev tudi odprt pokrov jaška pri nepremični tožnika, kjer lahko med igro otroci spustijo vanj karkoli, kar bi povzročilo zamašitev, saj ni v vzročni zvezi z ugotovitvami izvedenca in v dokaznem smislu ne pride do izraza. V zvezi ugovorom pasivne legitimacije je treba pojasniti, da je toženec svojo namero, da bo blokiral pretok odpadnih voda iz nepremičnine tožnika, večkrat pisno preko svo-jega pooblaščenca posredoval nasprotnima strankama (glej zlasti dopis A 10, A 11 in A 12); zato se v pritožbi ne more sklicevati na to, da je priči zgolj v jezi dejal, da je vod zamašil. Gre za okoliščine, ki potrjujejo odločitev prvega sodišča, d-a je v razlogih sklepa sledilo skladnima izpovedbama priče I. N. in prvega tožnika, ki mu je toženec, dan po tem, ko je tožnik zvedel za motenje, med vpitjem tudi pritrdil, da je blokiral kanalizacijski priključek. Ker je bil med pravdo zahtevek za vzpostavitev v prejšnje stanje umaknjen, se ni potrebno več ukvarjati z vprašanjem, ali sta imeli tožeči stranki ekonomski interes za restitucijski zahtevek. V tej zvezi je zaradi sedaj nemotenega kanalizacijskega pretoka (glej izvedensko mnenje, lis-t. št. 40 spisa) treba pojasniti, da za sam zahtevek na prepoved bodočih motenj ni več odločilnega pomena, na kakšen način in kdaj je med pravdo prišlo do odstranitve spornega zamaška. Ne glede na umik restitucijskega zahtevka pa je treba upoštevati, da imata tožnika vsekakor interes za pravovarstveno zahtevo, da se takšna in podobna motenja ne bi ponovila. Ugotovljena zamašitev je povzročila dvig odpadne vode v revizijskem jašku številka 2, kar pomeni, da je bila zaradi motenja kanalizacijskega pretoka- - ogrozitveno odvajanje odpadne vode in fekalij iz nepremičnine tožnika. Zgolj zatrjevanje pritožnikov, da bi se tožnik v primeru zamašitve vode zaradi preprečitve škode na svoji nepremičnini lahko poslužil obstoječe greznice, nima dokazne teže glede na ugotovitev izvedenca, da je tožnikov kanalizacijski sistem izveden na hišni kanalizacijski priključek toženca (glej list. št. 40 spisa). Glede na to, da je v kontrolnem jašku številka 2 prišlo do dviga vode do višine prebitja jaška (glej izpoved tož-nika, list. št. 81 spisa), je podan pravni interes za prepovedni zahtevek. Slednje nedvomno kaže na tak zastoj odpadne vode, da pogojuje interes tožnikov po prepovedi nadaljnjih motenj kanalizacijskega pretoka zaradi preprečitve škode na nepremičnini. Po opisanem se tako izkaže, da je dejansko stanje razjasnjeno in ni potrebe po nadaljnji izvedbi predlaganih dokazov (zaslišanje prič in ogled). Ker torej obrazloženo uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je bilo treba pritožbo na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje.