Jedro

Za cigarete, uvožene 29.1.1992 se zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 4/91) ne more več uporabiti, ker je 25.1.1992 nehal veljati, glede na določbo 89. člena zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92).

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Republiške carinske uprave z dne 11.12.1992 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo carinarnice z dne 21.5.1992, s katero je ta tožeči stranki naložila plačilo razlike na račun temeljnega prometnega davka v znesku 1.563.250,00 SIT za dne 29.1.1992 uvožene cigarete iz Republike Hrvatske, ker je pri naknadni kontroli uvoženega blaga ugotovila, da je bil temeljni prometni davek odmerjen po stopnji za domače cigarete, ne pa po stopnji 65 %, ki je veljala za uvožene cigarete. Tožeča stranka je v pritožbi zoper odločbo carinarnice navajala, da ni nobene pravne podlage za odmero temeljnega prometnega davka po stopnji 65 %, ker je za uvoz iz Republike Hrvatske poseben režim in je za uvoz cigaret bila določena le 1 % posebna davščina za izravnavo davčne obremenitve.

V obrazložitvi svoje odločbe tožena stranka navaja, da bi po zakonu o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 4/91) morala carinarnica ob uvozu cigaret obračunati 65 % temeljni prometni davek. Z naknadno kontrolo je bilo ugotovljeno, da je bil temeljni prometni davek obračunan v znesku 9,132.500,00 SIT, kar pa je premalo.

Tožeča stranka je 26.1.1993 vložila tožbo zoper odločbo Republiške carinske uprave, v kateri navaja, da je uvoženo blago pravilno prijavila in da ji je temeljni prometni davek bil obračunan v skladu s predpisi, pri licenčnih cigaretah po stopnji 65 %, za ostale pa kot za cigarete domače proizvodnje, kar je v skladu z mnenjem Ministrstva za finance z dne 28.11.1991. Meni, da je stališče tožene stranke pravno napačno in nima podlage v tedaj veljavnih predpisih. Tožena stranka tudi ni imela podlage za uporabo 258. člena carinskega zakona (pravilno 272), saj je ob uvozu dala točne podatke in je tožena stranka bila dolžna obračunati carino in druge uvozne davščine, zato ni zakonske podlage za doplačilo temeljnega prometnega davka. Predlaga, da naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je 31.3.1993 vložila odgovor na tožbo, v katerem predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena.

Ni sprejemljivo stališče tožene stranke, da je v času uvoza spornih cigaret, to je 29. januarja 1992, veljal zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 4/91 - ZZUDPPS). V Uradnem listu Republike Slovenije št. 4/92 z dne 25. januarja 1992 je bil objavljen zakon o prometnem davku (ZPD). V 89. členu tega zakona je določeno, da z dnem, ko začne veljati ta zakon, neha veljati zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 4/91). V določbi 90. člena istega zakona pa je določeno, da zakon o prometnem davku začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. februarja 1992. Zakon o prometnem davku je torej začel veljati 26.1.1992, istega dne, dejansko ob 24. uri 25.1.1992 pa je prenehal veljati zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev, torej se ta zakon za cigarete, ki so bile uvožene 29.1.1992 ni mogel več uporabiti. Izpodbijana odločba tožene stranke, ki temelji na tem zakonu, je zato nezakonita.

Glede na obrazloženo je sodišče na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in Uradni list RS, št. 55/92) tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt. Zakon o upravnih sporih je sodišče na podlagi določbe 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.