Jedro

V sporih majhne vrednosti morata pravdni stranki vsa dejstva navesti in vse dokaze predlagati v vlogah iz 451. in 1. odst. 452. čl. ZPP.

Iz pisnih vlog mora biti torej že razvidno, katera so tista med pravdnima strankama sporna in odločilna dejstva, ki terjajo le še izvedbo dokaznega postopka na glavni obravnavi. Drugače povedano: na glavni obravnavi v postopkih o sporih majhne vrednosti ni mogoče več uveljavljati takih materialnopravnih ugovorov, na podlagi katerih bi lahko vzniknil spor med pravdnima strankama o obstoju odločilnih dejstev šele na glavni obranavi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče obdržalo v veljavi izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 2000/00054 z dne 24.2.2000 v delu, v katerem je bilo toženi stranki naloženo plačilo zneska 387.996,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

20.10.1995 do plačila in povračilo izvršilnih stroškov v znesku

34.900,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.2.2000 dalje do plačila. Sodišče je toženi stranki naložilo še povračilo nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 72.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.5.2002 dalje do plačila.

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, uveljavljala pa je pritožbeni razlog bistvene postopkovne kršitve ter predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V sporih majhne vrednosti poteka postopek na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (1. odst. 450. čl. ZPP). To pomeni, da morata pravdni stranki vsa dejstva navesti in vse dokaze predlagati v vlogah iz 451. in 1. odst. 452. čl. ZPP. Iz pisnih vlog mora biti torej že razvidno, katera so tista med pravdnima strankama sporna in odločilna dejstva, ki terjajo le še izvedbo dokaznega postopka na glavni obravnavi.

Drugače povedano: na glavni obravnavi v postopkih o sporih majhne vrednosti ni mogoče več uveljavljati takih materialnopravnih ugovorov, na podlagi katerih bi lahko vzniknil spor med pravdnima strankama o obstoju odločilnih dejstev šele na glavni obravnavi. In prav to se je v obravnavanem primeru zgodilo z uveljavljanem ugovora zastaranja vtoževane terjatve in obrambo tožeče stranke na ta ugovor, da je bilo zastaranje pretrgano s toženkinim priznanjem dolga dne

30.12.1996. Navedeni ugovor je sicer res materialnopravni ugovor, je pa tudi dejstvo, ki ga mora sodišče na podlagi drugih za to odločilnih dejstev šele ugotoviti. V zvezi z ugotovitvijo utemeljenosti ugovora zastaranja in trditev tožeče stranke o pretrganju zastaranja pa mora sodišče ugotavljati tako čas, ko je imela tožeča stranka pravico terjati izpolnitev, kot tudi zastaralni rok glede na naravo terjatve ter čas uveljavitve zahtevka pred sodiščem, kot tudi po tožeči stranki uveljavljano dejstvo toženkinega priznanja dolga, kar utemeljuje uporabo pravil ZOR o pretrganju zastaranja. Tako se pokaže, da bi sodišče prve stopnje moralo v zvezi z ugovorom zastaranja ugotavljati dejstva, ki jih pravdni stranki v vlogah iz 451. in 452. čl. ZPP nista zatrjevali. Dejstev in dokazov, ki jih stranki nista podali v teh vlogah, pa sodišče na podlagi 453. čl. ZPP ne sme upoštevati.

Neutemeljeno zato pritožnik prvostopenjskemu sodišču očita bistveno postopkovno kršitev po 8. točki 2. odst. 339. čl. ZPP, ker ni obravnavalo njegovega ugovora zastaranja, podanega šele na glavni obravnavi. In ker prvostopenjsko sodišče tudi ni zagrešilo drugih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je bilo treba neutemeljeno pritožbo tožene stranke zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).