Up-284/98

20. 6. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. s Ž. Z. pri V., ki ju zastopa C. C., odvetnica v U. na seji senata dne 20. junija 2001

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ko 204/46 z dne 2. 3. 1946 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnika izpodbijata sodbo, s katero sta bila spoznana za kriva, da sta prostovoljno stopila k domobrancem, da sta v mesecu aprilu 1945 službovala v 48. četi Rupnikovega bataljona, v sklopu katerega sta se udeležila borbe pri Soteski, v kateri so bili ubiti trije partizani, torej sta v času vojne stopila v oboroženo vojaško formacijo, sestavljeno iz jugoslovanskih državljanov z namenom podpirati sovražnika in se skupno z njim boriti zoper svojo domovino, s čimer naj bi zakrivila zločin po 4. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (Uradni list DFJ, št. 66/45 in Uradni list FLRJ, št. 59/46 - v nadaljevanju ZKND). Obsojena sta bila na oddajo v zavod za vzgajanje.

2.Pritožnika navajata, da dejanje, ki jima ga sodba očita, ni bilo kaznivo dejanje, inkriminacija vstopa v oborožene vojaške formacije pa je po njunem mnenju inkriminacija statusa, ki je v nasprotju s temeljnimi pravnimi načeli, tedanjo jugoslovansko in sedanjo slovensko Ustavo. Izpodbijana sodba po navedbah pritožnikov tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih in okoliščinah, zato je ni mogoče preizkusiti. Pritožnika zatrjujeta, da jima je bila z izpodbijano sodbo kršena pravica do poštenega in pravičnega obravnavanja pred zakonitim in nepristranskim sodiščem po pravilih pravne države. Predlagata, naj Ustavno sodišče sodbo spremeni in obsojenca oprosti ali pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3.Pritožnika še navajata, da sta Državnemu tožilstvu Republike Slovenije predlagala, naj zoper izpodbijano sodbo vloži zahtevo za varstvo zakonitosti, vendar je bil njun predlog zavrnjen.

Prilagata dopis državnega tožilstva, s katerim jima je bila zavrnitev sporočena. Z navedeno odločitvijo državnega tožilstva naj bi jima bila kršena pravica do poprave krivic in do pravične odškodnine. Po njunem mnenju lahko kršitev navedenih pravic odpravi le Ustavno sodišče.

4.Ustavna pritožba je posebno pravno sredstvo za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kot posebna ustavna kategorija je bila vpeljana z Ustavo, ki je bila razglašena 23. 12. 1991. Po 82. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št.15/94 - v nadaljevanju ZUstS) je ustavno pritožbo dopustno vložiti zoper tiste posamične akte, ki so bili izdani po uveljavitvi Ustave (tako na primer že v sklepu št. Up-71/95 z dne 20. 6. 1995 - OdlUS IV, 167). Ker je bila izpodbijana odločba izdana že leta 1946, torej pred uveljavitvijo Ustave, ustavna pritožba zoper njo ni dovoljena. Ustavno sodišče jo je zato zavrglo.

5.Prav tako ni dopustna ustavna pritožba zoper sporočilo državnega tožilca, da ne bo vložil zahteve za varstvo zakonitosti, saj navedeno sporočilo oziroma dopis ni mogoče šteti za posamični akt, s katerim bi bilo odločeno o kakšni pravici ali obveznosti posameznika v smislu 50. člena ZUstS.

6.V zvezi z navedbo pritožnikov, da sme zahtevo za varstvo zakonitosti zoper izpodbijano sodbo vložiti le državno tožilstvo, pa je treba pripomniti, da sta po določbi 559. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP) pritožnika imela možnost zoper izpodbijano sodbo vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v roku dveh let po uveljavitvi ZKP, vendar tega očitno nista storila.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena ZUstS v zvezi z 82. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič.

Mirjam Škrk