Jedro

Ker je bilo ob kontroli na kraju samem ugotovljeno, da prijavljene površine GERK-ov ne ustrezajo ugotovljenim površinam, je upravni organ ravnal pravilno, ko je tožnika sankcioniral na podlagi določb evropskega prava, to je Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja v 1. točki izreka ugodila zahtevkom tožnice za priznanje plačilnih pravic, v 2. točki izreka pa je zahtevek tožnice za priznanje plačilnih pravic za travnik brez dovoljenja (trajno travinje) zavrnila, v 3. točki izreka pa je tožnici naložila, da mora znesek preveč plačanih sredstev v višini 546,64 EUR, izplačanih na podlagi odločbe št. 33101-33534/2007 z dne 29. 3. 2008, vrniti v roku 30 dni od vročitve odločbe, sicer bodo po preteku tega roka začele teči zakonske zamudne obresti. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je tožnica dne 13. 4. 2007 pri Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju: agencija) vložila vlogo, s katero je uveljavljala neposredna plačila za leto 2007. V zadevi je bilo odločeno z odločbo št. 33101-33534/2007 z dne 29. 3. 2008, ki pa jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije odpravilo po nadzorstveni pravici in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku je bilo ugotovljeno, da tožnica za zahtevke iz 1. točke izreka odločbe izpolnjuje predpisane pogoje, navedene v Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske politike (Ur. l. RS, št. 19/2007 in 96/2007) in Uredbi o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Ur. l. št. 99/2006 in nasl.), zaradi česar je agencija tem zahtevkom ugodila. Zahtevke iz 2. točke izreka odločbe pa je zavrnila, saj je bilo pri pregledu na kraju samem ugotovljeno, da je na obrazcu D - „Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“ prijavljena površina za posamezni GERK večja od ugotovljene, zaradi česar je bilo treba zahtevek za izplačilo plačilnih pravic, ki presega ugotovljeno površino, v skladu s 50. členom Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega ter kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 141 z dne 30. 4. 2004, str. 18, z vsemi spremembami; v nadaljevanju: Uredba 796/2004/ES) zavrniti oz. zahtevek znižati oziroma izključiti v skladu z 49. do 56. členom omenjene uredbe. Nepravilnosti se nanašajo na GERK-PID ... in GERK-PID ..., površina, ki se zavrne pa znaša skupaj 1,33 ha. Ker predstavlja 1,33 ha več kot 3 % oziroma več kot 2 ha ugotovljenih površin, se zahtevek za izplačilo pomoči za to skupino kmetijskih rastlin v skladu s prvim odstavkom 51. člena Uredbe 796/2004/ES zmanjša za dvakratno ugotovljeno razliko. Površina ki se zavrne za posamezno skupino kmetijskih rastlin, tako znaša 2,66 ha. V okviru kontrole na kraju samem je bilo prav tako ugotovljeno, da je na posamezni površini druga kmetijska rastlina od prijavljene, zaradi česar se zahtevek za izplačilo pomoči za to kmetijsko rastlino v skladu s šestim odstavkom 10. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike zavrne. Nepravilnost se nanaša na GERK ..., zavrnjena površina pa znaša 0,52 ha. Nepravilnosti skupine kmetijskih rastlin za krmne površine (EKO 0 KRM) znašajo 1,31 ha, kar predstavlja več kot 3 % oziroma več kot 2 ha ugotovljenih površin, zaradi česar se zahtevek za uveljavitev za to skupino kmetijskih rastlin v skladu s prvim odstavkom 51. člena Uredbe 796/2004/ES zmanjša za dvakratno ugotovljeno razliko. Površina, ki se zavrne za posamezno skupino kmetijskih rastlin, znaša tako 2,63 ha. Tožnici je bilo tako naloženo, da mora sredstva v višini 546,64 EUR vrniti v roku 30 dni od vročitve odločbe, opozorjena pa je tudi bila, da se bodo po preteku tega roka pričele obračunavati zakonske zamudne obresti.

Tožnica je zoper 2. in 3. točko izpodbijane odločbe vložila pritožbo, ki pa je bila z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije št. 33101-871/2009/2 z dne 7. 7. 2009 kot neutemeljena zavrnjena. Po mnenju pritožbenega organa je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Kot ugotavlja ministrstvo, iz dokumentov zadeve izhaja, da je tožnica v zbirni vlogi za leto 2007 uveljavljala zahtevek za izplačilo plačilnih pravic na GERK-u ... za površino 7,72 ha in na GERK-u ... za površino 0,52 ha. Na navedenih GERK-ih je navedla vrsto dejanske rabe 1300 - trajni travnik ter vrsto kmetijske rastline 204 - trajno travinje. 21. člen Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike napotuje pri izvedbi kontrol na kraju samem na uporabo Uredbe 796/2004/ES. V 23. členu Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike pa je določeno, da se kontrola na kraju samem izvaja tako, da se sestavi zapisnik o kontroli v skladu z 28. členom Uredbe 796/2004/ES, ki ga podpiše nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec, ki je prisoten pri izvedbi kontrole. Površine se na kraju samem ugotavljajo v skladu s 30. členom Uredbe 796/2004/ES, ob nadzoru na kraju samem pa kontrolor pregleda kmetijske parcele ter vse poljine na posameznem GERK-u. Kot pomoč pri ugotavljanju površin lahko kontrolor uporabi ortofoto posnetke, podatke iz evidence rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč in satelitske posnetke. Po 28. členu Uredbe 796/2004/ES se za vsak ogled na kraju samem opravi poročilo o kontroli, ki omogoča pregled podrobnosti izvedenega pregleda. Kmet ima možnost, da poročilo podpiše, da potrdi svojo navzočnost ter poda svoja opažanja. Iz zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem z dne 25. 9. 2007 je razvidno, da je kontrolorka glede GERK-a ... na celotni prijavljeni površini 0,52 ha ugotovila nekmetijsko rabo, na GERK-u ... znaša ugotovljena površina le 6,92 ha, na površini 0,36 ha je bila izločena nekmetijska raba. Na GERK-u ... pa je bila na površini 0,05 ha ugotovljena druga kmetijska raba (kmetijska rastlina 402 – vrtnine na prostem). Zapisnik sta tožnica in kontrolorka podpisali, tožnica pa na zapisniku ni podala nobene pripombe, kar pomeni, da se je z vsebino zapisnika strinjala. Po prvem odstavku 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZUP) se šteje zapisnik, ki je sestavljen v skladu z določili zakona, za javno listino. Zapisnik je dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da ni pravilno sestavljen. Po zakonu pa je dovoljeno dokazovati tudi, da je zapisnik sestavljen nepravilno. Po mnenju drugostopnega organa je zapisnik v obravnavani zadevi sestavljen v skladu s predpisi in je kot tak javna listina. Ker pritožnica na ugotovitev kontrolorke ni podala nobenih pripomb, se šteje, da se je z vsebino zapisnika strinjala. Tožnica bi morala pripombe na ugotovljeno dejansko stanje podati že ob podpisu zapisnika, saj je bila seznanjena z njegovo vsebino, kar pomeni, da je bila z navedenimi nepravilnostmi na posameznih GERK-ih seznanjena. Ker tega ni storila, se šteje vsebina zapisnika za ugotovljeno. V zvezi s trditvami tožnice, da naj bi se na GERK-u ... v času kontrole izvajala posamezna dela zaradi močvirja, ki se nahaja na zemljiščih, pa drugostopni organ ugotavlja, da tožnica ni uspela dokazati začasne nekmetijske rabe površin. To ugotavlja ministrstvo med drugim tudi na podlagi ortofoto posnetkov, narejenih v letu 2006, iz katerih izhaja, da je bil navedeni GERK zasut z zemljo, na kateri ni bilo ustreznega rastja. Na GERK-u ... pa je tožnica prijavila za 0,8 ha preveliko površino. V pritožbi je tožnica, kot ugotavlja ministrstvo, tudi sama navedla, da je bila v preteklih letih na približno 30 arih zemljišča nasuta zemlja, ker naj bi površino šele pripravljali za kmetijsko rabo. Iz zapisnika o kontrolnem pregledu iz leta 2008, ki ga je tožnica priložila pritožbi, pa izhaja, da se je tudi v letu 2008 na navedenem GERK-u nahajala splanirana zemlja, ki naj bi bila po izjavi tožnice navožena tja šele pred kratkim. Na podlagi navedenega ministrstvo zaključuje, da na navedenih GERK-ih ne gre zgolj za začasno nekmetijsko rabo zemljišča, pač pa za površine, ki jih ima tožnica za kmetijsko dejavnost namen uporabljati šele v prihodnosti. V letu 2007 pa na teh površinah ni bila izvajana ustrezna kmetijska dejavnost (trajni travnik). Pod šifro 1300 – trajni travnik namreč spadajo po prilogi Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Ur. l. RS, št. 122/2008) površine kmetijskih zemljišč, porasle s travo, deteljami in drugimi zelmi, ki se jih redno kosi oziroma pase. Te površine niso v kolobarju in se jih tudi ne orje. Kot trajni travnik se štejejo tudi površine, porasle s posameznimi gozdnimi drevesi, kjer število dreves ne presega 50 dreves na hektar. Sem se uvrščajo tudi pašniki v visokogorju. Ker površine, posute z zemljo, ne ustrezajo definiciji trajnega travinja, izpolnjeni pa tudi niso pogoji izvajanja podukrepa REJ, je prvostopni organ po presoji ministrstva zahtevek tožnice za to površino utemeljeno zavrnil. Kot pripominja drugostopni organ, bi tožnica morala površine, ki zaradi naravnih dejavnikov niso primerne za kmetijsko obdelavo (kot je to npr. močvirje), izločiti ali pa zahtevek za neposredna plačila umakniti. Tožnica je tako na navedenih GERK-ih prijavila za 1,32 ha večjo površino, ki ni upravičena površina, saj ne izpolnjuje pogojev kmetijskega zemljišča v uporabi. Preveč prijavljena površina znaša 1,32 ha oziroma 13 % od ugotovljene površine, zaradi česar je bilo treba zahtevek za plačilne pravice znižati še za dvakratno ugotovljeno razliko, to je za 2,64 ha, kar predstavlja površino 3,96 ha. Upravičena površina za izplačilo plačilnih pravic tako znaša 7,16 ha.

V tožbi tožnica nasprotuje zavrnitvi zahtevkov za dodelitev plačilnih pravic in poudarja, da je na navedenih GERK-ih v letu 2007 izvajala vse obveznosti, predpisane za podukrep REJ v Programu razvoja podeželja za Republiko Slovenijo v letih 2007-2013. Po programu je bila namreč dolžna na navedenih zemljiščih najmanj enkrat letno zagotoviti rabo (pašo ali košnjo) in spravilo. Do kontrolnega pregleda v septembru 2007 je zemljišča pokosila trikrat, kar izhaja tudi iz priložene evidence o delovnih opravilih. Kot navaja, je bila namreč površina zemljišč celotno vegetacijsko obdobje v kmetijski rabi, sredi septembra 2007 po opravljeni tretji košnji pa so se na zemljiščih začela izvajati dela z izkopom jarkov in ureditvijo drenaž, ki pa do dneva kontrole žal niso bila dokončana. Ker so se obravnavane površine vse do dneva začetka del uporabljale za kmetijsko rabo, je po mnenju tožnice nepravilna ugotovitev kontrolorja v zapisniku, da se zemljišča niso uporabljala za predpisan namen. Ortofoto posnetki iz leta 2006 pa po njenem mnenju tudi ne morejo izkazovati dejanskega stanja v letu 2007. Zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve pravil postopka ter kršitve pravil materialnega prava tožnica sodišču predlaga, da njeni tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in ji prizna 2,65 plačilnih pravic.

V odgovoru na tožbo toženka poudarja, da je bil zapisnik sestavljen v skladu s predpisi, v postopku pa je bilo tudi pravilno uporabljeno materialno pravo. Kot poudarja, je bilo ob kontroli na kraju samem ugotovljeno, da na določenem delu GERK-a ... in GERK-a ... površina ni obdelana oziroma ne izpolnjuje pogojev rabe 1300 – trajno travinje, saj površina ni bila pokrita s travo. Tožnica sama priznava, da ta pogoj ni bil izpolnjen, saj naj bi šlo za površino pokrito z vodo oziroma posuto z dodano zemljo. Toženka zato sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je bilo kmetijsko gospodarstvo tožnice v letu 2007 upravičeno do plačilnih pravic za GERK ... in GERK ..., za katera je tožnica v zbirni vlogi uveljavljala zahtevek za dodelitev plačilnih pravic za kmetijska zemljišča, ki so po dejanski rabi opredeljena kot trajni travniki.

V letu 2007 so se namreč plačilne pravice po Uredbi o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu dodeljevale tudi za upravičene površine GERK, ugotovljene iz zbirnih vlog za leto 2007 (prvi odstavek 7. člena), ki so v naravi predstavljale trajne travnike (4. alineja drugega odstavka 7. člena). Do plačilnih pravic so bila po izrecni določbi omenjene uredbe upravičena tista kmetijska gospodarstva, za katera so nosilci v letu 2007 vložili zahtevek za dodelitev plačilnih pravic za upravičene površine iz 7. člena uredbe, in ki so obdelovali te površine oz. opravljali kmetijsko dejavnost na teh površinah (prvi odstavek 8. člena). Kmetijsko gospodarstvo tožnice je bilo torej do plačila upravičeno le za tiste kmetijske površine, za katere je bilo v postopku ugotovljeno, da so v letu 2007 v naravi predstavljale trajni travnik - torej površine, porasle s trajnim travinjem.

Med strankama v postopku ni sporno, da je tožnica v zbirni vlogi neposredna plačila uveljavljala za površino 0,52 ha GERK-a ... ter površino 7,72 ha GERK-a ... Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa, pa je bilo pri kontroli na kraju samem dne 25. 9. 2007 ugotovljeno, da se prijavljene površine, za katere je tožnica uveljavljala plačilne pravice, ne ujemajo z dejanskim stanjem: ugotovljeno je namreč bilo, da znaša površina GERK-a ... skupaj le 6,92 ha in da se 0,36 ha GERK-a ... ter celotna površina GERK-a ... uporablja za nekmetijske namene. Te ugotovitve izhajajo iz zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem za površine, ki je bil stranki pred sklenitvijo zapisnika v skladu z določbo 78. člena ZUP prebran, tožnica pa na zapisnik ni podala nobenih pripomb, čeprav je to možnost imela. Tako sestavljen zapisnik predstavlja javno listino (prvi odstavek 169. člena ZUP), ki dokazuje potek in vsebino dejanj postopka in danih izjav (domneva resničnosti javne listine). Po zakonu pa ima stranka možnost, da tudi kasneje (po sestavi zapisnika) z vsemi dokaznimi sredstvi, ki so na voljo, dokazuje, da zapisnik ni pravilno sestavljen oz. da ne izkazuje pravilno dejanskega stanja (80. člen ZUP).

V tožbi tožnica zatrjuje in dokazuje nepravilnost zapisnika ter navaja, da je v letu 2007 izpolnila vse obveznosti, predpisane za priznanje pravice do neposrednih plačil. Da so bile na delu GERK-a ... (11 arov) skladiščene silažne bale, kar pomeni, da se ta del GERK-a v letu 2007 ni uporabljal za namen, za katerega so bila stranki izplačana neposredna plačila (rast trajnega travinja), je tožnica priznala že v pritožbi. Glede preostale prijavljene površine obeh GERK-ov, ki po ugotovitvi kontrolorja ne ustreza ugotovljeni površini ob kontroli, pa sodišče ugotavlja, da tožnica ni uspela dokazati trditev, da je v letu 2007 površine kmetijskih zemljišč uporabljala za kmetijske namene, za katere je uveljavljala plačila in da je šele septembra leta 2007 (tik pred prihodom kontrolorja) na delu zemljišč začela izvajati drenažna dela. V dokaz svojih trditev o zatrjevani dejanski rabi zemljišč je tožnica sodišču predložila fotokopije evidence o delovnih opravilih na travnikih/pašnikih za leto 2007, ki pa jih sodišče v skladu z določbo 20. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/2006, 62/2010; v nadaljevanju: ZUS-1) pri odločanju ni upoštevalo, saj so bila ta dokazila prvič predložena šele v postopku upravnega spora, tožnica pa tudi ni zatrjevala, da bi teh dokazil ne mogla predložiti že v upravnem postopku. Glede ugovora tožnice, da ortofoto posnetkov iz leta 2006, s katerimi je upravni organ dodatno utemeljil svojo odločitev, pri odločanju ni bilo mogoče uporabiti, pa sodišče pojasnjuje, da izhaja pooblastilo za uporabo ortofoto posnetkov iz leta 2006 iz drugega odstavka 7.a. člena Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu, ki določa, da se za upravičene površine iz 7. člena uredbe, ki niso bile prijavljene v zbirnih vlogah v letu 2006, plačilne pravice dodelijo na osnovi podatkov iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč z 10. 6. 2007, zajetih iz digitalnih ortofoto posnetkov, posnetih do konca leta 2006. Ker je upravni organ v postopku ugotovil, da se površine kmetijskih zemljišč, za katere je tožnica uveljavljala zahtevek za dodelitev plačilnih pravic, bistveno razlikujejo od ugotovljenih površin, za odločitev ni pomembno, ali je tožnica v letu 2007 na obravnavanih zemljiščih izpolnjevala obveznosti (košnje oz. paše), predpisane za izvajanje drugega ukrepa (podukrepa REJ), za katerega je tožnica v tem letu prav tako uveljavljala plačila.

Glede na obrazloženo je po presoji sodišča pravilna izpodbijana odločitev, ki tožnici na podlagi določb Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 nalaga dolžnost vračila neupravičeno izplačanih zneskov neposrednih plačil. Tožbo je bilo treba zato na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrniti.