Jedro

Polnoletna hči ter vnuk prosilca se ne upoštevata kot družinska člana v smislu 10. člena ZUJPS, vendar je treba ugotoviti v kakšnih dejanskih okoliščinah tožnik prebiva in kako te vplivajo na materialni položaj tožnika. Slednje izhaja tudi iz drugega odstavka 17. člena ZUPJS, po katerem se pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja upoštevajo vse osebe, ki imajo na naslovu dejansko prijavljeno stalno prebivališče in na tem naslovu prebivajo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč opr. št. Bpp 634/2022 z dne 7. 6. 2022 se odpravi in se toženi stranki vrne v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 285,00 EUR stroškov postopka v roku 15 dni v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od zapadlosti do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo prosilca A. A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz izpodbijane odločbe izhaja ugotovitev, da vrednost premoženja prosilca presega znesek 20.250,27 EUR in tako prosilec ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 2. Organ za brezplačno pravno pomoč je na podlagi navedb prosilca in listin, ki jih je prejel po uradni dolžnosti ugotovil, da je prosilec do 1/12, njegova žena B. B. pa do 5/12 lastnik nepremičnine z ID znakom parcela ..., ki v naravi predstavlja zemljišče s stanovanjsko stavbo na naslovu ..., katera vrednost po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) znaša 125.338,00 EUR (solastniški delež prosilca in njegove žene pa 62.669,00 EUR). Prosilčeva žena B. B. je do celote lastnica nepremičnine z ID znakom parcela ..., ki v naravi predstavlja zemljišče s stanovanjsko stavbo v kateri prosilec in njegova žena prebivata in imata tam prijavljeno stalno prebivališče, pri čemer vrednost zemljišča znaša 4.293,00 EUR, vrednost stanovanje stavbe pa 142.956,07 EUR. Pri uporabi prvega odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) je Organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da vrednost stanovanjske stavbe presega 120.000,00 EUR, uporabna površina stavbe pa presega 60 m2, saj znaša 152 m2. Organ za brezplačno pravo pomoč je ugotovil, da je uporabna površina stanovanjske stavbe, katere lastnica je B. B. večja kot z zakonom določena uporabna površina primernega stanovanja.

3. Tožnik je vložil tožbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kar ima za posledico zmotno odločitev upravnega organa. Tožnik izpostavlja, da je B. B., katero upravni organ navaja kot njegovo ženo, njegova svakinja, zato se ne upošteva vrednost 5/12 od celotnega solastniškega dela parcele z ID znakom ... v višini 52.224,17 EUR, kar je lastnina tožnikove svakinje, temveč le 10.444,38 EUR, ki predstavlja vrednost do 1/12 od celote solastniškega deleža tožeče stranke. Tožena stranka je zato v tem delu zmotno ugotovila dejansko stanje in neutemeljeno upoštevala vrednost 52.224,17 EUR kot vrednost premoženja prosilca oziroma njegovih družinskih članov. Odločitev tožene stranke, da se upošteva premoženje, ki predstavlja presežek primernega stanovanja za dvočlansko družino v izmeri 62 m2 ter ga je tožena stranka ovrednotila v vrednosti 46.973,06 EUR, tožeča stranka izpodbija prav tako zaradi nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Tožena stranka je pri ugotavljanju primernega stanovanja oziroma njegove vrednosti odločila v nasprotju z določbo drugega odstavka 18. člena ZUJPS. Vrednost m2 stanovanjske stavbe se določi tako, da se vrednost stanovanjske stavbe po GURS v višini 115.159,41 EUR deli glede na celoto površine, to je 260,30 m2 in ne le s površino bivalnih prostorov, ki znašajo z odbitkom nerazporejenega prostora 12,7 m2, skupaj 152 m2. Bivalni prostori predstavljajo 58,4 % celotne stavbe, vrednost tega deleža pa znaša 67.253,10 EUR. Vrednost m2 bivalnih prostorov, 152 m2 tako znaša 442,42 EUR/m2 (in ne 757,63 EUR kot izhaja iz odločbe).

4. V skladu z drugim odstavkom 18. člena ZUJPS se pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo. Tožena stranka je kot upravni organ nepopolno ugotovila dejansko stanje glede števila ljudi, ki v stanovanjski hiši last tožnikove žene skupaj s tožnikom in njegovo ženo dejansko prebivajo ter imajo hkrati prijavljeno stalno prebivališče. V hiši živita in imata stalno prebivališče poleg tožnika in njegove žene B. B., še tožnikova hči in tožnikov vnuk. Obrazec prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči nima rubrike, v katero bi tožnik navedel osebe, ki živijo v isti stavbi in imajo prijavljeno stalno prebivališče. To dejstvo bi moral ugotavljati po uradni dolžnosti tudi upravni organ, ki odloča o prošnji na podlagi 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ali pozvati tožečo stranko pred izdajo odločbe, da se izjavi o tem dejstvu. Tožena stranka je odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ne da bi pred izdajo odločbe tožniku omogočila, da se kot prosilec izjasni o listinah, ki jih je vzela tožena stranka za podlago svoje odločitve. Preden se izda odločba je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Zaradi navedenega tožeča stranka uveljavlja tudi bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek.

5. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da je bila tožeči stranki dana možnost se izjaviti o ugotovitvah tožene stranke, in sicer ji je bil dne 24. 5. 2022 vročen poziv, opr. št. Bpp 634/2022 z dne 17. 5. 2022, s katerim je bil dan rok 8 dni, da se izjavi o v pozivu navedenih ugotovitvah, vendar tožnik tega ni storil. Prav tako se tožena stranka ne strinja s trditvami tožnika, da bi morala pri ugotavljanju presežka primernega stanovanja upoštevati še dejstvo, da v stanovanjski hiši, katere lastnica je B. B., prebivata še hči in vnuk tožnika. S tem podatkom tožena stranka ni bila seznanjena, niti ne gre za družinskega člana tožeče stranke. Tožena stranka se strinja, da zgolj iz dikcije drugega odstavka 17. člena ZUPJS morda res izhaja, da se upoštevajo vse osebe, ki imajo na naslovu dejansko prijavljeno stalno prebivališče in na tem naslovu prebivajo, vendar je potrebno pri razlagi tega odstavka upoštevati tudi Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki govori o članih gospodinjstva in dejstva, da se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca vseskozi upoštevajo tudi družinski člani prosilca. Nenazadnje bi se po razlagi, ki jo ponuja tožeča stranka pri ugotavljanju presežka primernega stanovanja upoštevali tudi npr. morebitni najemniki prosilca ali osebe, ki sploh niso v sorodu s prosilcem. Tožena stranka tako vztraja pri ugotovitvi, da znaša vrednost presežka primernega stanovanja 46.973,06 EUR in prosilec že zaradi tega presega cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki znaša 20.250,72 EUR. Res je tožena stranka pomotoma zapisala, da je žena tožnika tudi 5/12 lastnica nepremičnine z ID znakom parcela ..., vendar ta zmota ne vpliva na končni zaključek, da prosilec ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 6. Tožba je utemeljena.

7. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 8. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni v ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morata torej biti kumulativno izpolnjena subjektivni oziroma materialni pogoj (13. člen ZBPP), izpolnjevanje katerega je odvisno od premoženjskih razmer na strani prosilca in njegove družine, ter objektivni pogoj (24. člen ZBPP), izpolnjevanje katerega je odvisno od okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 9. Na podlagi prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po ZUJPS. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke (Zakon o socialno varstvenih prejemkih - ZSVarPre), o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP).

10. Glede osnov in meril, ki se upoštevajo pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, 5. člen ZSVarPre napotuje (poleg določb, ki so v ZSVarPre) na ZUPJS. Ta določa obseg premoženja, ki se upošteva pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. V skladu s 1. točko prvega odstavka 17. člena ZUPJS sem sodi nepremično premoženje, razen tistega, ki je v skladu z 18. členom ZUPJS izvzeto.

11. V zadevi je Organ za brezplačno pravno pomoč pri presoji finančnega položaja tožnika ugotovil, da je tožnik lastnik do 1/12 nepremičnine, B. B. pa do 5/12 lastnica nepremičnine z ID znakom parcela ..., ki jo je tožena stranka zaradi enakega imena in priimka napačno štela kot ženo tožnika. Sodišče pritrjuje tožniku, da se zato ne upošteva vrednost 5/12 od celote solastniškega deleža, temveč vrednost 1/12 in je tožena stranka v tem delu napačno ugotovila dejansko stanje.

12. Nadalje je tožena stranka ugotovila, da je žena tožnika B. B. do celote lastnica nepremičnine z ID znakom parcela ..., ki v naravi predstavlja zemljišče s stanovanjsko stavbo v kateri tožnik in njegova žena prebivata in imata tam prijavljeno stalno prebivališče, pri čemer vrednost zemljišča znaša 4.293,00 EUR, vrednost stanovanje stavbe pa 142.956,07 EUR. V nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je vrednost navedene nepremičnine po GURS 115.159,41 EUR. ZSvarPre v 5. členu določa (Uradni list RS, št. 88-3926/2016), določa, da se ne glede na 1. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči oz. varstvenega dodatka kot premoženje ne šteje stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče ter katerega vrednost ne presega ali dosega višino 120.000 EUR. Torej, če je vrednost nepremičnine z ID znakom parcela ... v višini 115.159,41 EUR in v kateri tožnik z družino prebiva, se ta ne upošteva pri ugotavljanju višine materialnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 13. Sodišče ugotavlja, da je Organ za brezplačno pravno pomoč odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku, kjer ni potrebno zaslišati stranke (tretji odstavek 144. člena ZUP). Tožena stranka je sicer seznanila tožnika z ugotovitvami sodišča o lastništvu nepremičnin in ga pozvala z dopisom z dne 17. 5. 2022, da sporoči ali obstajajo upravičeni razlogi zaradi katerih je razpolaganje z nepremičninami omejeno v skladu z tretjim odstavkom 14. člena ZBPP. Vendar pa tožena stranka materialnega položaja tožnika ni ugotovila v celoti, saj to ne zajema samo ugotovitve lastništva in razpolaganja z nepremičninami, temveč je treba v celoti ugotoviti materialni položaj tožnika in njegove družine, na podlagi 18. člena ZUPJS v zvezi s 14. členom ZBPP. Treba je namreč ugotovitvi pravno relevantna dejstva oz. dejansko stanje o pomembnih okoliščinah v zvezi z materialnim stanjem tožnika. Tožena stranka samo navaja, da ni bila seznanjena z dejstvom, da v stanovanjski hiši katere lastnica je B. B., prebivata še polnoletna hči in vnuk tožeče stranke. Sodišče pritrjuje toženi stranki, da se slednji ne upoštevajo kot družinski člani, v smislu 10. člena ZUJPS, vendar je treba ugotoviti v kakšnih dejanskih okoliščinah tožnik prebiva in kako vplivajo na materialni položaj tožnika. Slednje izhaja tudi iz drugega odstavka 17. člena ZUPJS, da se pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja upoštevajo vse osebe, ki imajo na naslovu dejansko prijavljeno stalno prebivališče in na tem naslovu prebivajo.

14. Z dejstvi, ki so podlaga izpodbijani odločitvi in jih tožena stranka ugotovi po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev, mora biti tožnik seznanjen pred izdajo odločbe, da se lahko o njih izjavi in ne šele v upravnem sporu, ki je sicer namenjen presoji zakonitosti upravnega odločanja (prvi odstavek 157. člena Ustave RS in 2. člen ZUS-1). Tožeča stranka ni zgolj objekt upravnega postopka, temveč stranka postopka. Zato ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom ZUP, ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic ali koristi stranko zaslišati1. 15. Po obrazloženem je sodišče na podlagi določb 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo, ker je tožena stranka nepopolno ugotovila dejansko stanje in posledično napačno uporabila materialno pravo, in v skladu z določbami tretjega odstavka istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka izdati nov upravni akt in ugotoviti ali je tožnik izpolnjeval pogoje (subjektivne in objektivne) za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi določb ZBPP.

16. V obravnavani zadevi je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo na seji in ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.

17. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu četrtega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

18. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Tako Erik Kerševan in Vilko Androjna: Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor,2. spremenjena in dopolnjena izdaja, GV založba, Ljubljana 2017, str. 287.