Jedro

Mladoletni C.C. ni državljan RS, enako pa očitno velja tudi za njegova starša. Poleg tega pa ima mladoletni C.C. v Sloveniji le začasno prebivališče, zato bi moral upravni organ o odvzemu mladoletnika staršem odločati v skladu s pravom države, katere državljani so in ne na podlagi ZZZDR.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Centra za socialno delo Nova Gorica št. 1203-60/2011 z dne 23. 8. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Center za socialno delo Nova Gorica odvzel staršem (A.A. in B.B.) mladoletnega C.C. in ga z dnem 2. 9. 2012 namestil v vzgojni zavod D. (1. in 2. točka izreka). Z izpodbijano odločbo je prenehala veljati začasna odločba številka 1203-60/2011 z dne 2. 12. 2011 (4. točka izreka).

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Center za socialno delo Nova Gorica po uradni dolžnosti uvedel postopek zaščite in ugotavljanja ogroženosti mladoletnika C.C., ko je iz Osnovne šole E. prejel prijavo o sumu zanemarjenja in nasilja nad mladoletnikom. Z začasno odločbo je bil otrok odvzet obema staršema in nameščen v kriznem centru za otroke in mladoletnike F. Ugotovljeno je bilo, da je pri mladoletniku od namestitve v kriznem centru opazen viden napredek na vseh področjih ter da je postal komunikativen in socialen, zato je medinstitucionalni tim odločil, da mladoletnik zaključi šolsko leto v Osnovi šoli E. in ostane nastanjen v kriznem centru. Mladoletni C.C. je v mesecu juliju, ko mu je bil postavljen začasni zastopnik izjavil, da bi živel povsod drugod le v družini njegovega očeta ne. Zato si želi, da gre z novim šolskim letom v vzgojni zavod oziroma stanovanjsko skupino, saj bo le tam imel ustrezne pogoje za življenje in dokončanje šolanja. Tožeča stranka zaslišana na ustni obravnavi dne 16. 8. 2012 je vztrajala naj gre otrok živet k materi v Bosno. Na izrecno vprašanje pa je pritrdila, da bi ga bila sposobna tudi sama vzgajati in skrbeti zanj. V nadaljnjem postopku je bilo ugotovljeno, da je bil mladoletnik v domačem okolju prikrajšan pri zadovoljevanju osnovnih razvojnih potreb po toplem družinskem okolju in bi bil zaradi neprimerne in nezadostne skrbi staršev, predvsem pa zaradi pomanjkanja njunega uvida v otrokove potrebe, njegov psihofizičen razvoj ogrožen, zato je nujen odvzem otroka staršem in njegova namestitev v vzgojni zavod D. Poleg tega je mladoletnik večkrat jasno izrazil, da si nazaj k očetu ne želi. Tudi k materi v Bosno ne želi, saj je zanj v Sloveniji bolje poskrbljeno. Glede na ugotovljeno je bilo zaključeno, da pri starših ni pogojev, ki bi zagotavljali normalen fizični in psihični razvoj otroka zato je bilo ocenjeno, da sobivanje mladoletnika in njegovega očeta ni mogoče, zato ga je potrebno umakniti iz družinskega okolja in ga premestiti v okolje, ki bo bolj ugodno vplivalo na njegov telesni in psihofizični razvoj. Zato je bilo v skladu s 120. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), ki določa, da sme Center za socialno delo odvzeti otroka staršem in ga dati v vzgojo in varstvo drugi osebi ali zavodu, če so starši zanemarili otrokovo vzgojo in varstvo ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist, odločeno, da se mladoletnega C.C. odvzame staršem in ga namesti v Vzgojni zavod D. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je z odločbo št. 12002-20/2013/4 z dne 29. 5. 2012 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo.

Tožeča stranka v tožbi in v dopolnitvah le te smiselno izpodbija zakonitost izdane odločbe Centra za socialno delo v Novi Gorici in predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo, kot neutemeljeno, zavrne.

Tožba je utemeljena.

Ob odločanju o tožbi tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo in ob podatkih zbranih v upravnih spisih je sodišče ugotovilo, da mladoletni C.C. ni državljan Republike Slovenije, enako pa očitno velja tudi za tožečo stranko A.A. in mamo mladoletnika B.B. Poleg tega je tudi ugotovljeno, da ima mladoletni C.C. v Sloveniji le začasno prebivališče stalno pa ima v Federaciji Bosne in Hercegovine.

Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP), ki vsebuje pravila o določanju prava, ki ga je treba uporabiti za osebna, družinska, delovno socialna, premoženjska in druga civilno pravna razmerja z mednarodnim elementom (1. člen) v prvem odstavku 42. člena določa, da se razmerja med starši in otroki presojajo po pravu države, katere državljani so. Iz Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij nesporno izhaja, da 120. člen navedenega zakona sodi v tretji del ZZZDR, ki je naslovljen z "Razmerja med starši in otroki". Ob upoštevanju navedene določbe ter v prejšnji točki te obrazložitve ugotovljenih dejstev bi torej moral upravni organ odločati o odvzemu mladoletnika staršem v skladu s pravom države katere državljani so. V primeru izdaje izpodbijane odločbe tudi ni mogoče uporabiti prvega odstavka 86. člena ZMZPP, ki določa, da organ Republike Slovenije z nujnimi zaščitnimi ukrepi zavaruje osebnost, pravice in interese tujega državljana, ki je v Republiki Sloveniji ali ima v njej premoženje, in obvesti o tem organ njegove države. V konkretnem primeru namreč ne gre za nujni začasni ukrep. Tak ukrep je Center za socialno delo Nova Gorica že sprejel z izdajo začasne odločbe št. 1203-60/2011 z dne 2. 12. 2011, na podlagi katere je bil mladoletnik začasno odvzet staršem in nameščen v Krizni center za otroke in mladostnike F. Navedena začasna odločba pa je v skladu s točko 4. izreka izpodbijane odločbe prenehala veljati z izdajo izpodbijane odločbe. V konkretni zadevi tudi ni mogoče upoštevati določbe drugega odstavka 86. člena ZMZPP, ki določa da organ Republike Slovenije izda odločbo in sprejme ukrepe v skrbniških zadevah tujega državljana, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, če za varstvo njegove osebnosti, pravic in interesov ni poskrbel organ njegove države. V zadevi namreč ne gre za skrbniško zadevo pač pa za odvzem mladoletnega otroka staršem, poleg tega pa mladoletnik tudi nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.

O vsem povedanem je sodišče tožbi, v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo, saj tožena stranka v postopku za izdajo upravnega akta (izpodbijane odločbe) ni ravnala skladno z Zakonom o mednarodnem zasebnem pravu in postopku in izpodbijano odločbo odpravilo, ter zadevo vrnilo Centru za socialno delo Nova Gorica, v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1, v ponoven postopek.