Jedro

Nična je lahko pogodba, ali kakšen drug pravni posel, nikakor pa ne morejo biti nične pravne posledice sodnega dejanja. Nična tudi ne more biti opustitev, zaradi katere pravni posel ni sklenjen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se prvostopenjska sodba in sklep spremenita: a) v točki 1 izreka tako, da se zavrne zahtevek, ki se glasi: Ugotovi se, da ne obstojita zastavni pravici za zavarovanje terjatev tožene stranke do družbe C. d. o. o. v znesku 264.604,87 EUR s pripadki in v znesku 1.673.277,95 EUR s pripadki na naslednji opremi družbe C. d. o. o.: - zglobni prekucnik JCB-3TST, 3 ton, št. šasije ...

- zglobni prekucnik JCB-6TST, 6 ton, št. šasije ...

- mini bager tipa JCB 8035 ZTS, z dodatno opremo serijska št. ...

- bager goseničar JCB JS 210LC, ..., leto izdelave 2016 - tandemski vibracijski valjar JCB vibromax VMD 70, serijska št. 01, letnik 2015, št. šasije ...

- midibager JCB 86C-I - rovokopač JCB 4CX 14 HFWM, ID. ŠT. ..., leto izdelave 2016 - takeuchi TB290 Mini bager s klimo in dodatno opremo - vibro plošča FP 1030 W ser. št. ..., letnik 2016 - vibro plošča VMP24, št. šasije ...; b) v točki 2 izreka tako, da se ugodi ugovoru tožene stranke z dne 19. 12. 2017 zoper sklep o zavarovanju z začasno odredbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Zg 54/2017-3, ta sklep razveljavi in se zavrne predlog upnika z dne 23. 11. 2017 za zavarovanje nedenarne terjatve, ki se glasi:

1. Dolžniku se prepoveduje aktivno voditi izvršilni postopek na naslednjo opremo v lasti družbe C. d. o. o.: - zglobni prekucnik JCB-3TST, 3 ton, št. šasije ...

- zglobni prekucnik JCB-6TST, 6 ton, št. šasije ...

- mini bager tipa JCB 8035 ZTS, z dodatno opremo serijska št. ...

- bager goseničar JCB JS 210LC, ..., leto izdelave 2016 - tandemski vibracijski valjar JCB vibromax VMD 70, serijska št. 01, letnik 2015, št. šasije ...

- midibager JCB 86C-I - rovokopač JCB 4CX 14 HFWM, ID. ŠT. ..., leto izdelave 2016 - takeuchi TB290 Mini bager s klimo in dodatno opremo - vibro plošča FP 1030 W ser. št. ..., letnik 2016 - vibro plošča VMP24, št. šasije ...; hkrati pa se mu naloži, da doseže preklic javne dražbe v izvršilni zadevi opr. št. I 1828/2016, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, ki jo je razpisal izvršitelj Z. K. za dne 30.11.2017 ob 11:00 uri.

2. Upnik je dolžan v roku 30 dni od prejema tega sklepa o začasni odredbi vložiti tožbo, s katero bo zahteval ugotovitev neobstoja zastavne pravice dolžnika D. d. o. o. za zavarovanje denarne terjatve v višini 264.604,87 EUR spp ter 1.673.277,95 EUR spp, ki je spisana v elektronskem registru neposestnih zastavnih pravic na opremi iz 1. točke tega sklepa o začasni odredbi.

3. Ta začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja do dneva pravnomočnosti sodbe, izdane v pravdnem postopku iz točke 4. izreka tega sklepa o začasni odredbi.

4. Vloženo pravno sredstvo zoper to začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve.

5. Za primer kršitve obveznosti iz 1. točke izreka tega sklepa o začasni odredbi se D. d. o. o. naloži plačilo denarne kazni v višini 500.000,00 EUR.

6. Dolžnik D. d. o. o. je dolžan upniku povrniti njene stroške v zvezi z izdajo tega sklepa o začasni odredbi, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude naprej; c) v točki 3 izreka pa tako, da se tožeči stranki naloži povrnitev stroškov pravdnega postopka in postopka za zavarovanje z začasno odredbo v višini 8.329,74 EUR v 15 dneh od vročitve te odločbe, v primeru zamude pa še z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki bodo začele teči 16. dan od vročitve te odločbe.

II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v višini 8.640,32 EUR v 15 dneh od vročitve te odločbe, v primeru zamude pa še z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki bodo začele teči s 16. dnem od vročitve te odločbe.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je s tožbo zahtevala ugotovitev, da ne obstojita zastavni pravici za zavarovanje terjatev tožene stranke do družbe C. d. o. o. v znesku 264.604,87 € s pripadki in 1.673.277,95 EUR s pripadki na desetih poimensko navedenih premičninah v lasti C. d. o. o. 2. Še preden se je začel gospodarski spor, je tožeča stranka predlagala izdajo začasne odredbe, s katero se naj bi dolžniku prepovedalo "aktivno voditi izvršilni postopek" na isto opremo v lasti družbe C. d. o. o., glede katere je kasneje tožeča stranka vložila tožbo z v prejšnjem odstavku opisanim zahtevkom. Prvostopenjsko sodišče je ugodilo predlogu za izdajo ureditvene začasne odredbe.

3. Tožeča stranka je trdila, da je z družbo C. d. o. o. sklenila 7. 7. 2016 "Pogodbo o dolgoročnem kreditu št. 1" v višini 500.000,00 EUR; to pogodbo bo pritožbeno sodišče v nadaljevanju označevalo kot "kreditna pogodba". Kreditojemalka je bila družba C. d. o. o., tožeča stranka pa kreditodajalka. C. d. o. o. ni bila stranka tega postopka. Tožeča stranka, ki je banka, je dala kredit C. d. o. o. tako, da se je C. hkrati zavezal, da bo za zavarovanje vseh terjatev po kreditni pogodb dal tožeči stranki kreditno zavarovanje. To naj bi storil po prevzemu z izposojenim denarjem nakupljenih premičnin tako, da bi dovolil vpis zastavne pravice na prvem mestu na vseh kupljenih premičninah. Premičnine so bile kupljene in jih je C. d. o. o. vzel v posest. Poslovodja C. d. o. o. je bila večkrat pozvana k sklenitvi sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice pri notarju v obliki notarskega zapisa. Dogovorjenih je bilo več terminov, vendar pa se poslovodja C. d. o. o. N. L. ni udeležila nobenega od terminov. Tožeča stranka je v skladu z 9. členom kreditne pogodbe 16. 6. 2017 poslala "Zahtevo za takojšnje plačilo celotnega preostalega dolga" in s tem povzročila predčasno zapadlost celotnega nezapadlega in neplačanega dolga. Terjatev tožeče stranke ni bila poplačana niti delno. Zato je banka zoper oba dolžnika vložila predlog za izvršbo na temelju verodostojne listine. Okrajno sodišče v Ljubljani je izdalo sklep o izvršbi št. VL 56967/2017. Na temelju pravnomočnega sklepa je bila vpisana zastavna pravica v korist tožeče stranke. Pri vpisu zastavne pravice v izvršilnem postopku pa se je izkazalo, da je bilo na premičninah že vpisanih več zastavnih pravic. V korist tožene stranke sta bili na devetih od desetih premičnin vpisani zastavni pravici za zavarovanje denarnih terjatev v višini 264.604,87 € s pripadki in 1.673.277,95 EUR s pripadki na prvem in drugem mestu, na tretjem mestu zastavna pravica za zavarovanje terjatve Zavarovalnice A. d. d. in šele na četrtem mestu zastavna pravica za zavarovanje terjatev banke. Izjema je bila le ena sama premičnina (minibager JCB 86C-I), pri kateri ima tožena stranka vpisano svojo zastavno pravico na prvem in tretjem mestu, zastavna pravica tožeče stranke pa je vpisana na petem mestu.

4. Poslovni delež na osnovnem kapitalu tožene stranke v višini 50 % od osnovnega kapitala naj bi imela N. L., ki je hkrati tudi poslovodja C. d. o. o. Družbenik C. d. o. o. je brat N. L. (D. L.), ki je hkrati poslovodja tožene stranke. Drugi poslovodja tožene stranke naj bi bil J. L., oče N. L. 5. Tožeča stranka je menila, da sta tožena stranka in C. d. o. o. skupaj pri pridobitvi zastavne pravice ravnala nemoralno tako, da je tožena stranka pridobila obe zastavni pravici. Zaradi tega naj bi zastavni pravici ne obstajali.

6. Tožena stranka se je branila tako, da je med drugim trdila, da veljavno pridobila zastavno pravico na temelju dveh sklepov o izvršbi, in sicer v izvršilnih postopkih Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. I 1828/2016, ki se vodi na temelju neposredno izvršljivega notarskega zapisa, in opr. št. VL 29749/2017, ki se vodi na temelju verodostojne listine.

7. Prvostopenjsko sodišče je tožbenemu zahtevku ugodilo. V svoji obrazložitvi je presodilo, da je tožeča stranka opisala ravnanje N. L. in vse ostale sorodstvene povezave. Njena ravnanja so bile nemoralna in nasprotujejo splošnim načelom obligacijskega prava. Navedbam tožene stranke glede dejanskega stanja tožena stranka ni vsebinsko in utemeljeno oporekala. Ravnanja in opustitve N. L. so bila takšna, da je iz njih mogoče ugotoviti namen oškodovanja upnikov. Pravna posledica takšnega ravnanja je ničnost. V svoji odločitvi je prvostopenjsko sodišče kot pravni temelj navedlo 2. odstavek 39. člena OZ.

8. Zoper prvostopenjsko sodbo je vložila pritožbo tožena stranka. V pritožbi je navedla, da naj bi bila neutemeljeno opuščena izvedba dokazov z zaslišanjem N. L. in L. D. Zaradi začetka stečajnega postopka nad C. d. o. o. naj bi tožeča stranka niti ne imela pravnega interesa za vodenje predmetne pravde. Pravnega interesa za vodenje postopka naj bi tožeča stranka ne imela niti zato, ker je del premičnin odtujen in ne obstaja več. Nepravilno pa naj bi bilo uporabljeno materialno pravo zato, ker je tožena stranka pridobila obe zastavni pravici s sodnima odločbama. Tožeča stranka bi lahko kvečjemu izpodbijala pravna dejanja C. d. o. o. po pravilih, ki veljajo za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika (glede na stanje v trenutku vložitve tožbe).

9. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Obširno je navedla razloge, zaradi katerih po njenem mnenju ne bi bilo treba zaslišati s strani tožene stranke predlaganih prič. Navedla je, da ima za vodenje pravdnega postopka pravni interes zato, ker naj bi bil 8. 10. 2018 izdan sklep o preizkusu terjatev, iz katerega naj bi izhajalo, da je na pravdo za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice napotena tožeča stranka. Strinja se s pravnim mnenjem prvostopenjskega sodišča, da odtujitev premičnin ni razlog, zaradi katerega bi prenehal pravni interes tožeče stranke.

10. Tožeča stranka je še navedla, da sta po njenem mnenju sodna praksa in literatura zavzeli stališče, da se lahko izpodbijajo vsa dejanja, ki imajo pravne učinke. Sklicuje se pri tem na članek dr. M. Đorđevića "Izpodbijanje pravdnih (procesnih) dejanj stečajnega dolžnika", ki je bil objavljen v Pravosodnem biltenu na str. 55. Mogoče naj bi bilo izpodbijati tudi procesna dejanja in opustitve procesnih dejanj. Če se lahko takšna dejanja izpodbijajo, se lahko z argumentom a minore ad maius ugotovijo tudi kot nična. Nične naj bi bile zato tudi zastavne pravice, ki nimajo pravnoposlovnega temelja.

I. ODLOČITEV O PRITOŽBI ZOPER SODBO

11. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je ugodilo in je prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek (355. člen ZPP).

12. Za vodenje tega postopka ima tožeča stranka pravni interes, celo če je bil del v zastavo danih premičnin odtujen. Morebitna odtujitev premičnin je lahko, ni pa že nujno razlog za prenehanje zastavne pravice. Poleg tega se o izvršljivosti v zavarovanje danih zastavnih pravic v tem postopku tako ali tako ne odloča. 13. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku nad C. d. o. o. še ni bil izdan. Takšna ugotovitev se nanaša na stanje ob zaključku zadnjega (in edinega) naroka za glavno obravnavo. Takrat pa je tožeča stranka pravni interes za vodenje postopka imela.

14. Tožeča stranka je s tožbo zahtevala ugotovitev, da ne obstojita zastavni pravici za zavarovanje terjatev tožene stranke do družbe C. d. o. o. v zneskih 264.604,87 EUR s pripadki in v znesku 1.673.277,95 EUR s pripadki. Zastavni pravici naj ne bi obstajali na desetih natančno navedenih premičninah, na katerih nastane zastavna pravica z vpisom v register neposestnih zastavnih pravic (1. odstavek 177. člena SPZ).

15. Da obe zastavni pravici obstajata, je ugotovilo že prvostopenjsko sodišče (prvostopenjska sodba in sklep, r. št. 12 in 13). Zastavni pravici sta nastali v postopku Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. I 1828/2016 in v postopku z opr. št. VL 29749/2017. Razlika med obema je bila le v tem, da je bil temelj za vodenje prvega izvršilnega postopka neposredno izvršljivi notarski zapis notarja A. A., opr. št. SV-1236/16, drugi postopek pa se je vodil izključno na temelju predloga za izvršbo na temelju verodostojne listine. Tožena stranka je tudi predložila listini o obeh sklepih o izvršbi v dokaz (prilogi B4 in B5). Tožeča stranka trditvam tožeče stranke o načinu nastanka zastavne pravice ni ugovarjala. Prav tako ni ugovarjala, da se je izvršba Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. I 1828/2016 vodila na temelju neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarja A. A. SV 1236/16 z dne 17. 5. 2016, torej še iz časa pred sklenitvijo Pogodbe o dolgoročnem kreditu št. 1 z dne 7. 7. 2016. 16. Tožena stranka je nasprotovala le načinu, na katerega sta nastali obe zastavni pravici. Med drugim je navedla, da zatrjuje "da je tožena stranka to svojo pravico pridobila na nedopustno in moralno zavržen način, kar pa v skladu s pravili OZ pomeni, da je njena pravica nična in da torej ne obstaja. ... Tožena stranka se seveda skriva za fasado sodnega postopka in navaja, da je svojo pravico pridobila v izvršilnem postopku in da njena zastavna pravica temelji na pravnomočnih sklepih ... navedeni izvršilni postopek [je bil] čista farsa ..." (pripravljalna vloga z dne 5. 4. 2018, str. 2 = l. št. 23, hrbtna stran). Pri takšnem pravnem mnenju je vztrajala tudi še v odgovoru na pritožbo, le da je zapisano z nekoliko drugačnimi besedami in ob sklicevanju na točko VIII prve pripravljalne vloge tožeče stranke.

17. Tožeča stranka je utemeljevala svoj tožbeni zahtevek z ničnostjo. Pred prvostopenjskim sodiščem je imela s svojim zahtevkom uspeh. Pritožbeno sodišče je glede utemeljenosti njenega zahtevka presodilo drugače kot prvostopenjsko sodišče. Nična je lahko pogodba (1. odstavek 86. člena OZ), ali kakšen drug pravni posel (14. člen OZ), nikakor pa ne morejo biti nične pravne posledice sodnega dejanja. Nična tudi ne more biti opustitev, zaradi katere pravni posel ni sklenjen. Pravni temelj za ničnost ne more biti niti 39. člen OZ. Tudi navedena določba se nanaša izključno na pogodbeno obveznost, kot je razvidno že iz zakonskega besedila. Prav s sodnima dejanjema pa sta nastali obe zastavni pravici. Že zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke neutemeljen. Na zmotno uporabo materialnega prava pa je pritožba izrecno opozorila; sicer pa nanjo pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP).

18. Kakšna ravnanja in pa opustitve N. L. so končno pripeljale do nastanka zastavne pravice s sodno odločbo, za odločitev v tej zadevi zato ne more biti odločilno.

19. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo sicer meni, da se lahko izpodbijajo vsa pravna dejanja, tudi procesna dejanja in opustitve in se pri tem sklicuje na str. 55 članka dr. M. Đorđevića "Izpodbijanje pravdnih (procesnih) dejanj stečajnega dolžnika". Mesto, na katerega se sklicuje tožeča stranka, se s tem vprašanjem ne ukvarja, saj je na str. 55 zgolj začetek članka, in je na celi strani zgolj prepisan 271. člen ZFPPIPP. Predvsem pa se cel članek nanaša na izpodbijanje procesnih dejanj stečajnega dolžnika in torej 271., 274., 275. in 278. člen ZFPPIPP (gl. npr. str. 55 in 56), torej na nekaj drugega ko je to, kar je uveljavljala tožeča stranka. Pri t. i. stečajnem izpodbijanju zgolj preneha pravni učinek in še to zgolj relativno, v razmerju do določene osebe. Tožeča stranka pa je zahtevala nekaj drugega, namreč ugotovitev neobstoja zastavne pravice kot takšne. Ali bi tožeča stranka lahko dosegla zase ugodnejši izid, če bi v postopku ravnala kako drugače kot je, in postavila drugačen zahtevek, pa ni več predmet tega spora.

20. Pravne pravilnosti ostalih pritožbenih navedb ni bilo treba preizkušati, ker ne bi več mogle vplivati na odločitev v tem postopku.

II. ODLOČITEV O PRITOŽBI ZOPER SKLEP O ZAVRNITVI UGOVORA ZOPER SKLEP O ZAVAROVANJU Z ZAČASNO ODREDBO

21. Pritožbeno sodišče je že v uvodnem delu pojasnilo, da je izpodbijana odločba odločila tudi o ugovoru dolžnika (tožene stranke) zoper sklep o zavarovanju z ureditveno začasno odredbo (opr. št. Okrožnega sodišča v Ljubljani Zg 54/2017). Začasna odredba je bila izdana v zavarovanje nedenarne terjatve. Kot takšna je bila oprta na 272. člen ZIZ.

22. Prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor tožene stranke zato, ker je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke (prvostopenjska sodba, r. št. 14).

23. Predpostavka za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve je tudi verjeten izkaz obstoja terjatve ali verjeten izkaz nastanka terjatve v prihodnosti (1. odstavek 272. člena ZIZ). Ta predpostavka mora biti podana v vsakem primeru.

24. Ker je pritožbeno sodišče zahtevek tožeče stranke zavrnilo, je s tem tudi že odločilo, da ni izkazano niti, da ima tožeča stranka terjatev niti, da ji bo verjetno nastala. To je tudi razlog, da je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožene stranke in je prvostopenjski sklep spremenilo tako, da je zavrnilo predlog za zavarovanje z začasno odredbo (15. člen ZIZ in 3. točka 365. člena ZPP).

III. ODLOČITEV O STROŠKIH POSTOPKA

25. Ker je tožena stranka dosegla popoln uspeh tako v postopku zavarovanja, kot tudi v pravdnem postopku, je upravičena do povrnitve stroškov obeh postopkov (1. odstavek 154. člena ZPP), in sicer tako prvostopenjskega, kot tudi pritožbenega postopka. Tožeča stranka bo morala nositi vse svoje stroške postopka sama.

26. Vrednost spornega predmeta je v obeh postopkih znašala 500.000,00 EUR. Takšna vrednost je temelj za odločitev o stroških postopka tudi glede na tar. št. 18 (1) OdvT.

27. Tožena stranka je upravičena je do povrnitve nagrade za vložitev ugovora zoper sklep Zg 54/2017 z dne 24. 11. 2017 v višini 1.500 OT (tar. št. 27 (2) v povezavi s tar. št. 18 (1) OdvT), do povrnitve materialnih stroškov v višini 30 OT, do povrnitve sodne takse v višini 30,00 EUR in do povrnitve DDV. Skupaj je upravičena do povrnitve 886,77 EUR.

28. Tožena stranka je upravičena do povrnitve 3.000 OT za odgovor na tožbo, 3.000 OT za prvo pripravljalno vlogo (oboje tar. št. 19 (1) in 20 (1) v povezavi s tar. št. 18 (1) OdvT), 3.000 OT za zastopanje na 1. naroku za glavno obravnavo, 2.250 OT za 2. pripravljalno vlogo (tar. št. 19 (2) v povezavi s tar. št. 18 (1) OdvT), 1.500 OT za drugi narok za glavno obravnavo (tar. št. 20 (1) in (2) OdvT za prvi oziroma drugi narok), do povrnitve odmene za odsotnost iz pisarne v času obeh narokov za glavno obravnavo v skupni višini 400 OT (1. odstavek 6. člena OdvT), do povrnitve materialnih stroškov v višini skupaj 141,50 OT (3. odstavek 11. člena OT) in do povrnitve DDV. Skupaj je tožena stranka upravičena do povrnitve 7.442,97 EUR. Ni pa upravičena do povrnitve potnih stroškov, ker jih ni opredelila in je tako njen zahtevek ostal nedoločen.

29. Tožena stranke je tudi upravičena do povrnitve stroškov za pritožbo, in sicer nagrade za delo odvetnika v višini 3.750,00 OT (tar. št. 21 (1) OdvT), do povrnitve materialnih stroškov v višini 27,50 OT, do povrnitve sodne takse v višini 6.525,00 EUR in do povrnitve DDV. Skupaj je upravičena do povrnitve 8.640,32 EUR.

30. Stroške postopka bo morala tožeča stranka povrniti v 15 dneh od vročitve te odločbe. Če bo s plačilom zamudila, bo morala plačati še zakonske zamudne obresti (1. odstavek 299. in 1. odstavek 378. člena OZ). Teči bodo začele z zamudo, torej s šestnajstim dnevom od vročitve te odločbe.