Jedro

Napaka je stvarna tudi v primeru, če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana oziroma bi mu morala biti znana.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi glede glavnice v višini 288.851,00 SIT v 1. točki izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. IG 96/1483 z dne 27.8.1996, v posledici tega pa tudi v 3. točki njegovega izreka in v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V ostalem delu, glede glavnice v višini 16.985,00 SIT v zgoraj izdanem sklepu o izvršbi v 1. točki izreka, pa se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v tem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. IG 96/1483 z dne 27.8.1996 v celoti vzdržalo v veljavi v 1. in 3. točki izreka.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. čl. ZPP. V pritožbi opozarja, da je bila dobavljena klimatska naprava za toženčev lokal neprimerna, tožena stranka pa jo je tudi takoj reklamirala. Prvostopno sodišče je nepravilno ocenilo izpoved zaslišanih prič, saj bi moralo upoštevati, da si je tožeča stranka njen poslovni prostor ogledala in ji sporno klimatsko napravo svetovala.

Pritožba je delno utemeljena.

Glede na 1. odst. 498. čl. ZPP je pritožbeno sodišče nadaljevalo postopek po določbah ZPP/77. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je vložila tožeča stranka tožbeni zahtevek po dveh računih in po obračunu zamudnih obrestih na podlagi obeh neplačanih računih. Tako je poleg plačila dobavljene klimatske naprave v višini 220.595,00 SIT in pripadajočih obresti zahtevala še plačilo zneska 7.510,00 SIT po računu št. 277, ki ga je tožena stranka za dobavljen telefonski aparat plačala le delno. V zvezi s tem računom je zahtevala tudi zamudne obresti v višini 9.475,00 SIT.

Pritožba tožene stranke glede plačila tega računa št. 277 vsebinsko ni obrazložena. Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v tem delu preizkusilo po uradni dolžnosti v skladu z 2. odst. 365. čl. ZPP. Pri tem je ugotovilo, da je prvostopno sodišče v tem delu svoje odločitve pravilno uporabilo materialnopravne določbe, ni pa podana tudi kakšna kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP. Tako je odločitev prvostopnega sodišča glede delnega neplačila telefonskega aparata v višini 7.510,00 SIT in glede pripadajočih zamudnih obresti od nepravočasnega plačila telefonskega aparata v skupni višini 9.475,00 SIT, pravilna. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu, glede zneska 16.985,00 SIT, pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločitev prvostopnega sodišča, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. Ig 96/1483 z dne 27.8.1996 v tej višini v 1. točki izreka vzdrži v veljavi.

Glede plačila dobavljene klimatske naprave in pripadajočih zamudnih obresti od neplačila navedenega zneska, pa je pritožba tožene stranke utemeljena.

Tožeča stranka kot prodajalec, je toženi stranki kot kupcu odgovorna za stvarne napake stvari, ki jo je prodala. Napaka pa je stvarna tudi v primeru, če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana, oziroma bi mu morala biti znana (glej 2. točko 479. čl. ZOR). Tožena stranka v pritožbi opozarja, da je kupil pri tožeči stranki klimatsko napravo za poslovni lokal, ne pa za stanovanje in da je bilo to tožeči stranki izrecno znano. Prvostopno sodišče je sicer zaslišalo priče S. V., S. F. in A. K. in izpodbijana sodba posamezne njihove izpovedbe tudi povzema. Ne vsebuje pa ocene o tem, ali je tožena stranka kot kupec dejansko pri tožeči stranki kupovala klimatsko napravo izključno za poslovni lokal in ali je bila ta okoliščina tožeči stranki kot prodajalcu znana oziroma bi mu morala biti znana.

Ta dejstva so namreč za odločitev bistvenega pomena, saj iz izpovedbe zaslišane priče A. K. izhaja, da sporna klimatska naprava za poslovne prostore ni primerna ampak zgolj za stanovanjske prostore. Prodaja takšne naprave tožeče stranke kot prodajalca toženi stranki kot kupcu za njegov poslovni prostor bi tako lahko pomenila, da je tožeča stranka toženi stranki prodala stvar, ki očitno ni imela potrebne lastnosti za rabo (poslovni lokal), za katero jo je toženka stranka kot kupec kupovala.

Ker prvostopno sodišče ni upoštevalo določbe 2. točke 479. čl. ZOR, tudi ni izdelalo dokazne ocene zaslišanih prič v tej smeri, deloma pa je njegova ocena celo sama s seboj v nasprotju. Iz tega razloga je bilo potrebno izpodbijano sodbo glede plačila računa za dobavljeno klimatsko napravo in glede pripadajočih zamudnih obresti od navedenega računa, v posledici tega pa tudi glede izvršilnih stroškov razveljaviti in jo vrniti prvostopnemu sodišču v dopolnitev dejanskega stanja v novo obravnavanje (glej 1. odst. 370. čl. ZPP).

Pri ponovnem odločanju bo moralo prvostopno sodišče ob upoštevanju zgoraj navedene materialnopravne določbe, tudi podati oceno dejanskega stanja v zvezi z nakupom hladilne naprave za toženčev poslovni prostor. Šele po navedeni oceni, ob ugotovitvi pravočasnega grajanja, pa bo lahko prvostopno sodišče v navedeni zadevi pravilno odločalo.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih tožena stranka kot pritožnica ni posebej uveljavljala.