Jedro

Največji problem v tem postopku so nesoglasja in pretekle zamere med staršema, ki jih bosta morala rešiti s strokovno pomočjo, saj bo sicer otroku nastala nepopravljiva škoda samo zato, ker starša nesoglasij nista mogla rešiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec nosi sam svoje stroške za odgovor na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod I. določilo stike med mld. N. in njegovim očetom za mesece januar, februar in marec 2021, in sicer vsak mesec po dva stika pod nadzorom Centra za socialno delo, s tem, da je posamezen stik časovno omejilo na največ dve uri. Odločilo je še, da lahko na željo mld. N. stiki potekajo tudi telefonsko enkrat na teden. Pod II. je določilo kazen 300,00 EUR za kršitev sklepa. Pod III. je odločilo, da ta sklep nadomesti dogovor med strankama, sklenjen 12. 5. 2020. Pod IV. je CSD naložilo, da s strankama dosežen dogovor pomaga uresničiti, pod V. pa, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.

2. Tak sklep s pravočasno pritožbo izpodbija pooblaščenec predlagateljice. Izrecnih pritožbenih razlogov (zmotna ugotovitev dejanskega stanja, zmotna uporaba materialnega prava, bistvena kršitev določb pravdnega postopka) ne navaja. Povzema dosedanje dogajanje med strankama in poudarja, da mld. N. stikov z očetom ne želi. Meni, da bi moralo sodišče nasprotnemu udeležencu odvzeti pravico do stikov z mld. N. 3. Nasprotni udeleženec se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo po uradni dolžnosti v skladu z določilom 161. in 162. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 161. člena DZ je sodišče prve stopnje izreklo ukrepe za varstvo koristi otroka, in sicer je izdalo sklep o začasni odredbi, s katerim je začasno določilo stike med mld. N. in njegovim očetom (4. alineja prvega odstavka 162. člena DZ).

6. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo predvsem na mnenje v tem postopku postavljenega izvedenca klinične psihologije, ki je predlagal stike dvakrat mesečno od septembra 2020 naprej pod nadzorom strokovnega delavca CSD, saj so taki stiki otroku v korist. Tudi CSD je podal mnenje, v katerem je zapisal, da so stiki mld. N. z očetom, pod nadzorom strokovnega delavca CSD, otroku v korist. 7. Stiki se izvajajo pod nadzorom dvakrat mesečno. Pritožbena izvajanja o ogroženosti otroka zaradi stikov niso utemeljena, saj sta na stiku vedno prisotni dve strokovni delavki CSD, zato otrok s strani očeta ni ogrožen, kakor želi to prikazati predlagateljica. Stiki se izvajajo pod nadzorom prav zato, da se otroka ne ogroža, neizvrševanje stikov pa pomeni drugačno ogrožanje, to je odtujevanje otroka od očeta, kar pa mu vsekakor ni v korist, ampak mu lahko celo škodi. Največji problem v tem postopku so nesoglasja in pretekle zamere med staršema, ki jih bosta morala rešiti s strokovno pomočjo, saj bo sicer otroku nastala nepopravljiva škoda samo zato, ker starša nesoglasij nista mogla rešiti. Ukinitev stikov je skrajni ukrep, ki se lahko izreče šele potem, ko so izčrpane vse ostale možnosti, ne more in ne sme pa biti nekakšna kazen za preteklo ravnanje nasprotnega udeleženca. Stiki tako ostajajo v obsegu, ki ga je določilo sodišče prve stopnje, in se iztečejo konec meseca marca 2021, ko bo o stikih ponovno na novo odločilo sodišče. 8. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP -1).

9. Odločitev o pritožbenih stroških predlagateljice je odpadla, ker niso bili priglašeni, nasprotni udeleženec pa z odgovorom na pritožbo ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča, zato tudi on nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (155. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP -1).