Jedro

Ugotavljanje insolventnosti in prezadolženosti po 2. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP ni predmet predhodne odredbe, pogoj za zavarovanje s predhodno odredbo pa tudi ni ugotovljena insolventnost po določbah ZFPPIPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik sam nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I) zavrnilo predlog za izdajo predhodne odredbe ter (II) odločilo, da bo o stroških zavarovanja odločeno skupaj z odločitvijo o glavni stvari.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik in sicer zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa in priglasil pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po prvem odstavku 257. člena ZIZ izda sodišče predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Na podlagi upnikovih navedb, podanih v postopku na prvi stopnji, višje sodišče pritrjuje zaključkom izpodbijanega sklepa. Tudi po oceni višjega sodišča namreč ni mogoče zaključiti, da je upnik s stopnjo verjetnosti izkazal verjeten obstoj nevarnosti za bodočo uveljavitev terjatve oziroma ni izkazal verjetnega obstoja nevarnosti, da bo brez predhodne odredbe uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena. Ugotavljanje insolventnosti in prezadolženosti po 2. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP ni predmet predhodne odredbe, pogoj za zavarovanje s predhodno odredbo pa tudi ni ugotovljena insolventnost po določbah ZFPPIPP. Pogoj za predhodno odredbo je podan, če je iz trditvene in dokazne podlage v predlogu za izdajo predhodne odredbe možna celovita ocena takšnega gospodarskega oziroma finančnega stanja dolžnika, ki s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev terjatve kot to pravilno navaja že sodišče prve stopnje.

5. Višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da na podlagi upnikovih navedb in predloženih listin ni mogoče zaključiti, da pri dolžniku obstajajo takšne likvidnostne težave in tako slabo finančno stanje, da bi to predstavljalo objektivno nevarnost, da bo uveljavitev upnikove terjatve brez izdaje predhodne odredbe onemogočena ali precej otežena. Upnik tudi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da dolžnik nima blokiranih transakcijskih računov, da svoje obveznosti redno poravnava ter, da iz bonitetne ocene izhaja, da je ocenjen kot soliden plačnik z majhnim donosom sredstev, pri čemer za odločitev ne more biti relevantno, s kolikšnim številom upnikov dolžnik posluje. Če dolžnik upnikove terjatve ni poravnal (pri čemer upnik ne izpodbija, da mu je dolžnik ponudil več možnosti ureditve spornega razmerja, kar pa je upnik zavrnil), to samo po sebi še ne pomeni, da je podana nevarnost za bodočo uveljavitev terjatve. Drži, da se slabo finančno stanje gospodarske družbe navzven praviloma najprej izkazuje v likvidnostnih težavah, vendar pa je breme dokazovanja, da je poplačilo terjatve zaradi tega ogroženo, v konkretnem primeru na upniku. Slednji temu bremenu ni zadostil. 6. Predlagani predhodni odredbi po zaključku višjega sodišča ni mogoče ugoditi tudi iz naslednjega razloga: potrebnost po dveh (ali več) predhodnih odredbah mora na podlagi drugega odstavka 260. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 257. člena ZIZ, izkazati za verjetno upnik. Breme trditev in dokazovanje v okviru dokaznega standarda verjetnosti je na upniku, ki pa v zvezi s tem ni podal nobenih navedb.

7. Ker pritožbeni razlogi niso podani, višje sodišče pa ob reševanju pritožbe tudi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in kot pravilen potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 154. in 165. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam nosi pritožbene stroške.