12. 2. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 28. januarja 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper:

- dopis Državnega pravobranilstva št. PK-A19-90/2001-2-L z dne 31. 8. 2001,

- dopis Državnega pravobranilstva št. PK-A-19-90/2001-13-N z dne 20. 8. 2002 in

se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je dne 20. 12. 2001 Ustavnemu sodišču poslal vlogo, naslovljeno "ustavna pritožba zoper Republiko Slovenijo, policijo Slovenije in akt Državnega pravobranilstva št. PK-A19-90/2001 z dne 31. 8. 2001 zaradi kršenja ustavnih določb in določb Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP)". Ker njegove vloge ni bilo mogoče vpisati med zadeve, o katerih je v skladu s 160. členom Ustave pristojno odločiti Ustavno sodišče, je bila vloga vpisana v R vpisnik pod številko R-156/01, pritožnik pa z dopisom z dne 17. 1. 2002 poučen o pogojih za vložitev ustavne pritožbe. Dne 12. 4. 2002 je pritožnik poslal vlogo, ki je bila vpisana v Up vpisnik pod številko Up-196/02. Prvotno vlogo je dopolnil še dne 29. 8. 2002 in dne 16. 12. 2002.

2.Iz obsežne laične vloge je razbrati, da pritožnik izpodbija dopisa Državnega pravobranilstva (prva in druga alineja izreka tega sklepa) ter posamezna nezakonita ravnanja državnih organov, zlasti policije. Navaja, da so podane kršitve 14., 15. in 22. člena Ustave ter številne procesne kršitve določb ZKP. Zaradi procesnih kršitev 539. in 542. člena ZKP mu, kot navaja pritožnik, ni bi bila dosojena pravična odškodnina. V zvezi z zatrjevanimi nezakonitimi ravnanji pritožnik navede, da je bil "šestkrat linčan", njegove človekove pravice in temeljne svoboščine pa naj bi bile sistematično kršene že od leta 1980.

Predlaga, naj Ustavno sodišče njegovo ustavno pritožbo obravnava prednostno in odloči tako, da bo "zadoščeno kršitvam".

B.

3.Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavna pritožba se lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS).

4.Ustavna pritožba neposredno zoper dopisa Državnega pravobranilstva (prva in druga alineja izreka tega sklepa) ni dopustna. Navedena dopisa se nanašata na pritožnikov odškodninski zahtevek. Iz dopisa z dne 31. 8. 2001 izhaja, da je Državno pravobranilstvo pritožnika pozvalo, naj predloži ustrezne listine, ki bi dokazovale nezakonita pridržanja. Iz dopisa z dne 20. 8. 2002 pa izhaja odgovor, da Državno pravobranilstvo pritožniku sporoča, da njegov odškodninski zahtevek zavračajo, ker zahtevka ni dopolnil in ni predložil listin. Navedenih dopisov ni mogoče šteti za posamični akt, s katerim bi bilo odločeno o kakšni pravici ali obveznosti posameznika v smislu 50. člena ZUstS. Glede na navedeno z izpodbijanim dopisom, ki torej nima značaja akta, s katerim bi bilo odločeno o pravici ali obveznosti pritožnika, ni moglo priti do zatrjevanih kršitev Ustave.

5.Ker ustavna pritožba v tem delu ni dopustna, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

6.Ustavna pritožba, ki se neposredno nanaša na nezakonita ravnanja državnih organov, tudi ni dopustna. Po določbi drugega odstavka 157. člena Ustave odloča o zakonitosti posamičnih dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, pristojno sodišče v upravnem sporu. Postopek in način odločanja pristojnega sodišča je urejen v Zakonu o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - v nadaljevanju ZUS). Da bi to sodno varstvo izčrpal, pritožnik ni izkazal. Predpostavka za obravnavanje ustavne pritožbe iz prvega odstavka 51. člena ZUstS torej ni izpolnjena.

7.Prav tako niso podani pogoji za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe po drugem odstavku 51. člena ZUstS. Glede na sedanjo ureditev upravnega spora v ZUS namreč upravnega spora ni mogoče šteti za izredno pravno sredstvo v smislu navedene določbe ZUstS (sklep št. Up-261/98 z dne 31. 1. 2000, Uradni list RS, št. 6/2000 in OdlUS IX, 126). Poleg tega ZUS omogoča preprečitev nepopravljivih posledic, ki bi lahko nastale z izvršitvijo izpodbijanih aktov oziroma z izvršitvijo izpodbijanih dejanj.

8.Glede na navedeno je bilo treba ustavno pritožbo zaradi neizčrpanosti pravnih sredstev zavreči tudi v tem delu.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s 50. členom in na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer