Jedro

Nagrada za narok vključuje vse naroke in ne vsakega posebej. Gre za enotno in nedeljivo nagrado, ki po višini ni odvisna od števila opravljenih ali preloženih narokov. Posebnega pravila o dodatni nagradi za narok, ki je bil preložen zaradi krivde nasprotne stranke, pa ZOdvT ne vsebuje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne zahtevek tožene stranke za povrnitev separatnih pravdnih stroškov v znesku 917,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti tožeči stranki njene pritožbene stroške v znesku 72,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da mora tožnica povrniti toženki njene separatne pravdne stroške v višini nagrade za narok, ki ga je sodišče preložilo, ker je tožnica prepozno vložila pripravljalno vlogo.

2. Tožnica v pritožbi predlaga razveljavitev navedenega sklepa in se sklicuje na zmotno uporabo materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka. Poudarja, da nagrada za narok po tar. št. 3102 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) vključuje nagrado za vse naroke skupaj, ne glede na njihovo število. Toženki zaradi preložitve naroka za glavno obravnavo posebni stroški niso nastali, sploh ker se je pred tem udeležila poravnalnega naroka. Tožnici ni mogoče očitati zavlačevanja postopka, saj bi glede na predlagane dokaze sodišče v vsakem primeru moralo opraviti več narokov. V nobenem primeru pa separatni stroški ne morejo biti odmerjeni v višini celotne nagrade za narok. Takšen ukrep je očitno nesorazmeren. Ker sodišče tožnici ni določilo roka za vložitev pripravljalne vloge, tožnici ni mogoče očitati zamude ali zavlačevanja, posebej ker bi lahko še na prvem naroku navajala nova dejstva in dokaze. Ni šlo torej za zlorabo pravic. Dejansko se z izmenjavo pripravljalnih vlog v času, ko je že razpisan narok, racionalizira količina procesnega gradiva in s tem skrajša postopek.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Odločitvi o separatnih stroških je botrovala pripravljalna vloga, ki jo je tožnica vložila tik pred narokom, tako da se niti sodišče niti toženka nista mogla pravočasno seznaniti z njeno vsebino. Sodišče prve stopnje je zato krivdo za preložitev naroka upravičeno pripisalo tožnici. Nesprejemljiva je pritožbena trditev, da naj bi tožnica v resnici ravnala racionalno. Sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo očitane kršitve 286. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) saj je sporno tožničino pripravljalno vlogo kljub vsemu upoštevalo kot del procesnega gradiva.

6. Tožnica pa utemeljeno izpostavlja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je toženki kot separatne stroške prisodilo nagrado za narok. Res je, da mora stroške, ki jih stranka povzroči po svoji krivdi ali po naključju, ki se ji je primerilo, v skladu s 156. členom ZPP povrniti svojemu nasprotniku ne glede na izid pravde. Ob tem pa ni mogoče spregledati splošnega pravila o odmeri stroškov, po katerem stranke krijejo le tiste stroške, ki so dejansko nastali med postopkom ali zaradi postopka. Tudi po 155. členu ZPP lahko sodišče pri odmeri višine stroškov upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. To pomeni, da bi toženka smela terjati od tožnice le povračilo tistih stroškov, ki so ji zaradi preložitve naroka dejansko nastali. Med te stroške pa ni mogoče uvrstiti zahtevane nagrade za narok po tar. št. 3102 ZOdvT. Ta namreč po ustaljeni sodni praksi, ki je sledila sklepu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 56/2011 z dne 14. 4. 2011, vključuje nagrado za vse naroke in ne za vsakega posebej. Gre za enotno in nedeljivo nagrado, ki po višini ni odvisna od števila opravljenih ali preloženih narokov. Posebnega pravila o dodatni nagradi za narok, ki je bil preložen zaradi krivde nasprotne stranke, pa ZOdvT ne vsebuje.

7. Toženki potemtakem zaradi preložitve naroka zatrjevani stroški za odvetniško nagrado za narok dejansko niso nastali. Sodišče prve stopnje bi moralo torej njeno zahtevo za povrnitev separatnih stroškov zavrniti. Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s peto alinejo 358. člena istega zakona ugodilo tožničini pritožbi ter izpodbijani sklep ustrezno spremenilo.

8. Tožnica je s pritožbo uspela, zato ji mora toženka po prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona povrniti njene pritožbene stroške. Ti znašajo 72,00 EUR, obsegajo pa nagrado za postopek v priglašeni višini (50,00 EUR – tar. št. 3220), materialne stroške (10,00 EUR oziroma 20 % nagrade – tar. št. 6002) in DDV v priglašeni višini, medtem ko je bila plačila sodnih taks tožnica v postopku oproščena. Toženka mora svoje stroške za odgovor na pritožbo glede na izid pritožbenega postopka kriti sama.